»Cena nepremičnin je glede na plače brutalna.«

Kam v tem negotovem svetu naložiti svoj denar? To je bila konec maja tema pogovora na 13. spletnem pogovoru Podjetne Slovenije. Gostili smo Nikolo Maljkovića, ki je že leta finančni analitik, v zadnjih treh letih v družbi CM-Equity AG in na platformi Optimtrader.

Svet je postal negotov. Kam bi vi danes vložili svojih 10 tisoč evrov, če bi želeli maksimirati varnost in hkrati doseči vsaj minimalno rast?

To je odvisno od ogromno dejavnikov: od tega, kdaj potrebujemo denar, zakaj ga potrebujemo, koliko smo nagnjeni do različnih naložb in tako naprej. Če bi nekdo želel varno naložbo in manjši donos, potem so to instrumenti denarnega trga ali denar na bankah. Te ga trenutno obrestujejo v višini malce več kot dveh odstotkov. To so tudi ljudske obveznice, ki so jih lahko ljudje dobili za tri leta z obrestmi 2,75 odstotka na letni ravni.

Kam bi ta hip svoj denar vložili vi?

Sam sem seveda poučen vlagatelj. Trenutno iščem nepremičnino, kar je prvi del mojega ravnanja z denarjem. Zaradi tega moram biti zelo likviden, ker upam, da bom najpozneje v enem letu kupil nepremičnino.

Drugi del je varčevanje za pokojnino. Star sem 44 let in imam recimo še 21 let do pokojnine. Seveda nameravam živeti še dolgo po upokojitvi. Za ta del imam avtomatiziran proces investiranja. Periodično vlagam samo v delnice, trenutno vse prek skladov, ki kotirajo na borzi (ETF). Malce drugače, kot je to pri vzajemnem skladu.

Vse je avtomatizirano. Denar iz banke gre prvega v mesecu na trgovalni račun, nato se opravi nakup. Vem, da tega denarja ne bom potreboval vsaj 20 let. Zgodovina pa pravi, da delnice na dolgi rok dajejo najviše donose, sploh za tiste, ki imajo daljši časovni horizont. Trenutno so delnice za ta cilj najprimernejša naložba.

To bo torej vaša druga pokojnina?

Tako je. To bo dodatek k pokojnini, ker bo takrat verjetno manjša, kot je trenutno.

Glede na to, da delam v podjetju, ki ponuja finančno trgovalno platformo, pa je s tem povezan tretji del premoženja. Ker sem že 20 let v finančni industriji, sem dokaj aktiven z relativno večjim delom portfelja. Aktivno ga upravljam, ker vsak dan službeno spremljam dogajanje na borzi.

Trgujem z delnicami, opcijami, izvedenimi finančnimi instrumenti, vse to s srednjeročnim pogledom. Investiram tudi v hitro rastoča podjetja, s čimer poskušam izkoristiti kratkoročni moment. Hitro stopim na vlak, realiziram dobiček in ob tem zelo striktno obvladujem tveganje. Še vedno v okviru tega, da ne morem relativno veliko izgubiti, če se držim nekih pravil trgovanja.

Ali v tem tretjem paketu investiranja kaj kupujete tudi kriptovalute?

Dolgoročno verjamem v potencial kriptovalut. Zato imam portfelj, ki sem ga kupil in se ga ne dotikam: 80 odstotkov v bitcoinih in 20 odstotkov v ripplu. Hkrati imam tudi nekaj zlata prek ETF skladov. Stavim na različno zlato. Vse to je znotraj tretjega dela. Na bitcoin stavim zato, ker denar v vsej zgodovini izgublja vrednost. Inflacija je še vedno tukaj. Denar zato na leto izgubi od 2 do 3 odstotke kupne moči.

V prihodnosti se bodo države še dodatno zadolževale in s tem še dodatno razvrednotile denar. Zlato in bitcoin se mi zato zdita zanimiva dodatka k portfelju.

V zadnjih mesecih borze plešejo. Glede na vedenje ameriškega predsednika predvidevam, da bodo še plesale. Kako naj se nepoučen vlagatelj v takšnih razmerah izogne najpogostejšim napakam in tveganjem?

Vsak posameznik ali podjetje, ki se hoče lotiti investiranja, mora poznati osnove. Zelo pomembno je finančno izobraževanje, ki se v Sloveniji, pa tudi po svetu, počasi izboljšuje. Mogoče je v ZDA ta finančna pisanost še malce višja.

Padce, ki so se zgodili aprila, ko je Trump napovedal carine, so mali vlagatelji dejansko izkoristili za dodatne nakupe. Po padcih na borzi smo lahko spremljali izjemno povpraševanje. Ljudje so začeli odpirati trgovalne račune in investirati.

Treba pa se je zavedati, da ne bo vedno tako. Že od velike finančne krize, od leta 2009, so namreč delniški trgi dokaj stabilni. A če želiš dobiš od 10- do 15-odstotni donos na leto, pač moraš nekaj tvegati. Ne moreš zaslužiti 15 odstotkov na leto, ne da bi kakorkoli tvegal. Potencialno je mogoče, da si po petih ali desetih letih tudi v minusu.

Rekli ste, da so ljudje odpirali trgovalne račune. Ali to pomeni, da so na trg prišli novi vlagatelji?

Ja, tudi novi, v Ameriki in v Evropi. To je bila prva večja korekcija po nekaj letih. Vsi so jo čakali za vstop na trg. Nihče seveda noče kupovati, ko je delnica na cenovnem vrhu, ampak šele potem, ko njena vrednost pade. Ljudje poskušamo ujeti pravi čas za vstop na trge.

Moj nedavni sogovornik na spletnem pogovoru Podjetne Slovenije, Matej Rigelnik, je rekel, da smo Slovenci največji nepremičninski tajkuni zadnjih let. To pa zato, ker je vrednost nepremičnin v Sloveniji močno zrasla, lastniška razpršenost pa je velika. Kako gledate na nepremičnine v Sloveniji glede na zdajšnje cene in glede na precej nižje cene denimo v Italiji in še kje drugje po Evropi? So nepremičnine kot naložba še varno zatočišče?

Prav zdaj sem v fazi kupca. Zdaj je najslabši čas za kupca nepremičnine v Sloveniji, čeprav so obrestne mere relativno nizke, krediti pa relativno poceni. Cena nepremičnin je glede na plače brutalna.

V medijih se že objavlja, da si mlajša generacija ne more več privoščiti stanovanja brez pomoči staršev, pa tudi prevelikega kredita ne. Banke pač ne morejo kar posojati brez omejitev, kar smo tudi uzakonili. Verjetno nepremičnina trenutno ni najboljša naložba kot varno zatočišče vrednosti. Težko bomo še videli takšne rasti, kot smo jih videli zdaj. Načrti glede novih stanovanj so prav tako zelo ambiciozni, predvsem v Ljubljani. Upam, da jih bodo izpeljali.

Ali ne gre za neracionalno vedenje tistih lastnikov, ki imajo več nepremičnin, ker jih ne prodajo in kupijo denimo bistveno cenejše v Italiji?

Če so analizirali lokacijo in prepoznali potencial v rasti v Italiji, zakaj pa ne? Ampak ni tako preprosto. Tudi v Italiji so določene cene nižje z razlogom. Je pa res, da bo denar iskal podcenjene priložnosti oziroma podcenjene naložbe.

Ali se ob takšni razliki cen nepremičnin v Sloveniji in denimo v Italiji lahko začne dogajati, da bodo lastniki več stanovanj ta začeli prodajati in investicijsko zapuščati Slovenijo? Bo to nov odliv kapitala iz države?

Teoretično je to možno, a zelo težko je posploševati. Tisti, ki se ukvarjajo z nepremičninami, imajo svoje razloge za naložbe. Sam nisem strokovnjak za nepremičnine, ampak sem ta hip potencialni kupec na trgu. Verjetno s tem nakupom ne bom obogatel, bom pa živel v kupljeni nepremičnini. Poleg tega ima nepremičnina svoje slabosti. Ni tako likvidna.

Ali je sploh mogoče pričakovati, da bo do leta 2029 upadlo zanimanje za zlato in druge plemenite kovine, glede na to, da Donald Trump s svojimi izjavami še naprej povzroča negotovost na trgu?

Dovolite mi pogled mimo tega vprašanja. Pri tem bi rad poudaril tudi, da vse, kar povem v tem pogovoru, seveda ni naložbeni nasvet.

Moj pogled je, da bo v naslednjih dveh, treh letih prišlo do velikega balona. Ne morem trditi, da pri vseh investicijskih priložnostih, lahko pa to rečem za nepremičnine, delnice, zlato in kriptovalute. Zakaj menim tako? Ker države zelo povečujejo svoje dolgove.

Enkrat bo ta dolg treba nekako zmanjšati. Bomo videli, ali jim bo to uspelo. V ZDA je tudi predsednik ameriške centralne banke povedal, da bodo to poskušal storiti z nadpovprečno rastjo bruto domačega proizvoda. Takšna ekspanzija po mojem mnenju ne bo zastonj, ampak se bo zgodila z dodatnim zadolževanjem in z dodatnim davčnim olajševanjem.

Ljudje bodo tako imeli več denarja za nakupe. To pa zelo verjetno pomeni potencialno nadaljevanje višje inflacije, nad petimi odstotki. Denar bodo poskušali razvrednotiti prek inflacije. Kdor ne bo investiral, bo izpostavljen tveganju, da se bo njegova kupna moč še dodatno ošibila.

Ko bomo bliže koncu Trumpovega mandata, bi po balonu lahko sledila umiritev. V kratkem času ne vidim možnosti večje recesije. Trump se je umiril, malce je znižal ton glede carin. Nato so se takoj umirile tudi napovedi glede potencialne svetovne recesije.

Vrniva se še malo h kriptovalutam, ki so prav tako del vašega portfelja. Nekatere so stabilnejše, nekatere pa so vir rastočega nezaupanja zaradi izgub investitorjev …

Bitcoin je nekakšno digitalno zlato. Zdaj poteka velika bitka med Kitajsko, ki kupuje fizično zlato, in ZDA, ki je privržena kriptovalutam in bo verjetno kupovala bitcoin. To bo zelo zanimiva zgodba. Obe naložbi bosta rasli; vprašanje je, katera bo rasla bolj.

Na drugi strani imamo kratkoročno špekulativne kriptoprodukte, ki so jih napihnili, nato pa je njihova vrednost padla. Ljudje so začasno malce izgubili zaupanje, ampak na koncu se je vse skupaj umirilo. Res pa so investitorji izgubili ogromno; denarja, ki bi bil lahko denimo investiran v bitcoin. Kljub temu je njegova vrednost na zgodovinskem vrhuncu.

V ZDA po kriptovalutah izjemno povprašujejo že ETF skladi. Neto prilivi v kriptovalute so najhitrejši v zgodovini. Na trg prihajajo institucije, zato prihodnost vidim v kriptovalutah. Potencialno jih bodo začeli kupovati tudi pokojninski skladi. Družbe za upravljanje so jih začele kupovati šele pred kratkim. Če bodo to začele še države, bo tu veliko potenciala.

Kaj pa potencial na razvijajočih se trgih? Veliko govorimo o Ameriki in Evropi, ampak hitro razvijajoči trgi so drugje. Kateri so po vašem mnenju najbolj perspektivni in tudi stabilnejši? In kateri so manj perspektivni, bolj ranljivi?

Kitajska že dolgo velja za investicijsko zelo podcenjeno območje, ampak izziv je v tem, da tam ni jasne slike. Vpliv države je velik. Kot Trump se lahko zelo hitro odločijo z danes na jutri, v petek ali v nedeljo. Težko je investirati na takšen način, izziv pa je tudi pomanjkanje informacij. Ni transparentnosti.

Moramo se zavedati, da so bile ZDA na kapitalskih trgih v zadnjih 20 letih nadpovprečne. Tam so velika tehnološka podjetja, ki so preprosto eksplodirala. Največja svetovna podjetja na borzah prihajajo iz ZDA.

Evropa se je zbudila. Spoznala je, da mora investirati, odpreti denarnico in zagnati svoje gospodarstvo. Je pa šla zgodba umetne inteligence mimo nje. Prav tako v Evropi ni velikih softverskih podjetij, kot so Apple, Microsoft, NVIDIA, Alphabet, Meta in druge v ZDA.

Kaj pa Slovenija?

Slovenija je majhen trg. Še do nedavnega se nisem toliko ukvarjal s slovenskimi delnicami, ker z njimi nisem mogel trgovati na naši platformi. A ko se zdaj pogovarjam z upravami in finančnimi direktorji naših podjetij, vidim potencial.

Delnice slovenskih podjetij so namreč, če gledamo zadnjih 10 do 15 let, rasle skoraj bolje od indeksa S&P 500, torej od ameriškega trga, če upoštevamo dividende.

Seveda so tu izzivi likvidnosti, izzivi z regionalno omejenostjo podjetij in tako naprej. Tveganje obstaja, ampak del portfelja bi investiral v slovenske delnice. Individualni naložbeni računi, ki bodo najverjetneje prišli naslednje leto, bodo dodali potencial povpraševanju po slovenskih delnicah; zlasti v delnice indeksa SBI TOP. Dividendni donosi so fenomenalni. NLB bo izplačal skoraj 9-odstotno dividendo. To je res zanimiva zgodba.

Kam naj investira nekdo, ki je star 30 let?

Ob predpostavki, da tega denarja ne potrebuje za življenjske potrebščine ter ima med 30 in 35 let do upokojitve, naj večino investira v delnice, kriptovalute ali zlato. Ker čas dela zanj. Zgodovinsko gledano, dlje časa ko investiraš, večja je verjetnost, da bo donos dober. V tem primeru se sploh ne bi ukvarjal z depoziti in obveznicami.

Kateri sektorji bi lahko bili najbolj zanimivi za naložbe v prihodnjih letih?

Umetna inteligenca. Obrambna industrija v Evropi. Robotizacija, samovozeči avtomobili, kvantno računalništvo, kibernetska varnost. To so trenutne vroče zgodbe, ki se morajo seveda še dokazati. Ampak vlagatelji pogosto kupijo pričakovanja, ker ne želijo zamuditi potencialne rasti.

Podjetja bodo ogromno investirala v umetno inteligenco. V programiranju vlada že kar močna konkurenca. Veliko podjetij se odloča za odpuščanje delavcev, ker umetna inteligenca dela bolje. Programira bolje kot človek. Microsoft je podal izjavo, da je pri njih kodiranje ob pomoči umetne inteligence že 40-odstotno.

Bi za konec dodali še kak nasvet?

Veliko smo se pogovarjali o donosih, a je treba zelo poudariti tudi tveganja. Eno so zgodovinski donosi, eno je teorija, drugo je praksa. Ni vsak za investiranje. Pri delnicah, kriptovalutah in zlatu nihče ne jamči donosa. Pogovarjamo se samo o zgodovinskih donosih, ki se lahko v prihodnosti zgodijo – ali pa tudi ne. Tveganje veliko ljudi odvrne od tega, da bi investirali na finančnih trgih.

Nekomu, ki nima časa, vedno rečem, naj kupuje košarice, ETF sklade. Naj bodo naložbe razpršene, naj stavi na svetovno gospodarstvo, svetovno ekonomijo.

Pravzaprav je s financami zelo podobno kot s hrano. Zdrave finance in zdrava prehrana imajo veliko skupnega. V košari ne morete imeti samo solate, ampak jo je treba napolniti z različnimi prehrambnimi izdelki. Pa poučiti se morate o tem, kaj je zdravo in kaj ne. Podobno je s financami, mar ne?

Ja. So pa finance zelo kompleksna tema. Toda ljudje se v Sloveniji vse bolj ukvarjajo z njimi, bolj se pogovarjajo o tem. Velike več je zanimanja. Tudi delniški trgi lepo rastejo. To je dobro.

Ne bo vedno tako. Prišli bodo cikli, ko ne bo tako lepo. A na delniških trgih so vedno cikli.