»Študentje danes na kariero gledajo bolj strateško kot prejšnje generacije.«
- Goran Novković
- 8 septembra, 2025
- Intervju, Podjetna kariera
- Foto: Barbara Reya
Dr. Vesna Miloševič Zupančič je strokovna direktorica e-Študentskega servisa. Odlično pozna mlade generacije, ki prek študentskega dela pridobivajo prve delovne izkušnje.
Katere pozitivne lastnosti študentje najpogosteje pokažejo pri študentskem delu in bi jim lahko pomagale oziroma koristile pri zaposlitvi?
Glavna takšna lastnost je proaktivnost. Prav ta mlade pripelje do prvih in preostalih študentskih del, kasneje pa do prve zaposlitve. Pomembna je tudi samoiniciativnost, pri kateri pa so med mladimi, ki opravljajo študentsko delo, ogromne razlike.
Delodajalci v naši anketi Mnenja delodajalcev izpostavljajo, da sta pri mladih zanje najpomembnejša digitalna pismenost in poznavanje novih tehnologij. Skoraj polovica anketiranih je to omenila kot najbolj pozitivno lastnost mladih.
Omenjajo tudi pozitiven odnos mladih do učenja in njihovo znanje tujih jezikov. Menijo, da sta življenjska energija in zagon velika prednost mladih v primerjavi z drugimi generacijami. Dodali so še njihovo iskrenost in neposrednost, ki včasih nista dobro sprejeta – toda ob takšnih odzivih se lahko v podjetju kaj spremeni na bolje.
Dobre lastnosti, ki se pokažejo že pri študentskem delu, se navadno ohranijo tudi pri prvi redni zaposlitvi. Ob tem se študentje in dijaki lahko pri študentskem delu naučijo potrpežljivosti, timskega dela in osnovnih delovnih navad.
Katere pa so najpogostejše napake, ki jih mladi naredijo pri študentskem delu in jih ob njihovem prvem vstopu v službo ne bi bilo dobro ponoviti?
Včasih prvega dijaškega dela ali prakse ne jemljejo dovolj resno. To ni dobro. Dober glas namreč seže v deveto vas, slab pa še dlje 😊. Morda še večjo napako storijo tisti, ki se sploh ne vključijo v študentsko delo. V zadnjih generacijah mladih je takšnih tretjina.
»Študentje, ki so v času študija dobro opravljali študentsko delo, si sami izbirajo delodajalca.«
Kako pomembna referenca je študentsko delo?
Če se mladi ne vključijo vanj, nimajo delovnih izkušenj, ne širijo svojega omrežja, ne spoznavajo delodajalcev. Napačno ravnajo tudi starši, predvsem mame, ki namesto svojih že odraslih otrok včasih še vedno kličejo na telefone študentskih servisov ali delodajalcev.
Prvi vtis, ki ga podjetje oziroma delodajalec dobi o mladi osebi, je prek e-pošte ali prijave prek spletne poslovalnice. Izziv mladih je pri tem slovnica. Kljub vsej digitalni tehnologiji pogosto pišejo slovnično nepravilno ali pa brez pozdrava, nagovora, uvodnega pozdrava in celo podpisa. Včasih se, ko pridejo k delodajalcem v živo, vedejo preveč neformalno in sogovornika tikajo. Neredko zamujajo. Pa tudi hitro obupajo.
Na žalost tako včasih pride do komunikacijskih šumov. To je za mlade prva delovna izkušnja. Če doma nimajo privzgojenih navad, se jih morajo naučiti v službi. Dobra novica pa je, da so učljivi. Ko nekajkrat opravijo študentsko delo, se te napake ne pojavljajo več.
Katere so še druge izkušnje z mladimi, ki jih poudarjajo delodajalci?
Ko delodajalce v anketah sprašujemo, kako so zadovoljni z mladimi, pogosto odgovorijo, da imajo ti premalo delovnih navad. Toda mladi imajo že v povprečju pač manj razvite delovne navade – je pa res, da je pri tem zelo pomembna novodobna družinska vzgoja.
Delodajalci izpostavljajo tudi to, da so plačna pričakovanja mladih včasih previsoka; že pri prvi zaposlitvi ali celo pri študentskem delu. Včasih precenjujejo svoje znanje. Zaradi digitalne tehnologije in družbenih omrežij imajo nekoliko slabše razvite komunikacijske veščine pri pogovoru v živo. Navajeni so tipkati, ne govoriti. Včasih se tako izognejo neposrednim konfliktom.
Podjetja omenjajo tudi pretirano uporabo telefonov. Včasih sporočajo, da mladi niso dovolj samostojni, resni, odgovorni. Ampak pri tem bi rada poudarila, da je takšno pač dojemanje mlade generacije na splošno. Mi imamo z mladimi pozitivne izkušnje, četudi so kdaj neresni, neodgovorni, ne pridejo v službo …
Pogovor z njimi pomaga, ker se radi učijo. Moramo jim dati priložnost za to in z njimi ne smemo biti prestrogi. To je naša mladina, naša prihodnost. Imeti morajo prostor za napake. Veliko bolje je, da se tako učijo pri 15, 16 letih, ko te še niso tako usodne, kot pa šele ob prvi zaposlitvi pri 23 letih.
Ali so mladi res takšni, kot jih včasih opisujejo delodajalci, ali pa gre predvsem za predsodke?
V celotni zgodovini vsaka generacija starejših pravi, da so mladi neodgovorni. Starejši so do njih pogosto preveč kritični. Toda vedeti moramo, da prvič vstopajo na trg dela in se tako prvič srečujejo s tem izzivom.
»Kar 62 odstotkov mladih se redno zaposli pri enem izmed delodajalcev, kjer so opravljali študentsko delo. To pomeni, da so delodajalci z njimi zadovoljni.«
Že 30 let vsako leto delamo z več kot 80 tisoč mladimi. Naše izkušnje so pozitivne. Mladi so učljivi, če jim damo povratno informacijo. Kar 62 odstotkov mladih se redno zaposli pri enem izmed delodajalcev, kjer so opravljali študentsko delo. To pomeni, da so delodajalci z njimi zadovoljni in da so mladi zadovoljni z delodajalci. To je zelo velik odstotek. Preveč je stereotipiziranja; mladi so res krasni in praviloma tudi odgovorni.
Kakšne prednosti imajo pri prvi zaposlitvi tisti, ki so v času študija opravljali študentsko delo?
Njihova glavna prednost je naslednja: če so se dobro odrezali, lahko izbirajo, kje, pod kakšnimi pogoji in za koga bodo delali. To so tisti, ki si sami izbirajo delodajalca. Bolje poznajo trg dela in delodajalce. Vedo, kako je videti delovno mesto in kaj se od njih pričakuje. Hkrati bolje poznajo sebe. Vedo, ali je neka služba zanje primerna ali ne.
Spoznajo proces dela. V času študentskega dela so že razvijali določene kompetence, kot so mehke veščine, komunikacija in timsko delo. Obenem pa tudi specifične, poklicne veščine v panogi, kjer so delali.
Vsekakor jim je v prvi službi lažje kot kolegom, ki teh izkušenj nimajo. Navsezadnje so vajeni tudi prijav na razpisana delovna mesta, selekcijskih postopkov, intervjujev za delo … Pri študentskem delu gre le za nekoliko blažjo obliko tega procesa pri redni zaposlitvi.
Kaj pa bi svetovali mladim, ki niso opravljali študentskega dela in nimajo omenjenih izkušenj? Kako naj se lotijo aktivnosti za prvo službo?
Naj ne rečejo, da nimajo izkušenj, in njihov življenjepis naj ne bo prazen. Naj napišejo, v čem so drugačni od preostalih kandidatov z isto izobrazbo. V predstavitev lahko vključijo šolske ali študijske projekte, prakso, prostočasne aktivnosti.
»Nekateri mladi rečejo, da nimajo delovnih izkušenj, v isti sapi pa povedo, da že deset let vsak dan trenirajo v nogomet. Ali veste, kako dobra referenca je to?«
Nekateri rečejo, da nimajo nobenih izkušenj, v isti sapi pa povedo, da že deset let vsak dan trenirajo nogomet. Ali veste, kako dobra referenca je to? Če nekdo deset let vsak dan trenira nogomet, to pomeni, da je vztrajen, da ne obupa, da je timski človek, da ima delovne navade …
Nekateri so zelo aktivni kot taborniki, vodijo skupine mladih, pa se jim to zdi samoumevno in tega ne vključijo v življenjepis. Takšne informacije morajo vključiti. Nekateri se zelo veliko izobražujejo sami, poleg šole. Opravijo tečaje, spletne tečaje, se izobražujejo na YouTubu, berejo veliko strokovne literature.
Danes je vse to dostopno; pred desetimi leti ni bilo. To pomeni, da imajo neko znanje. Včasih mi kdo reče, da ni opravljal študentskega dela, je pa veliko programiral sam. To je pomembna izkušnja, ne glede na to, kje jo je pridobil.
Kaj od tega je najbolj pomembno zapisati?
Mladim priporočam: zapišite vse, vsako aktivnost. Četudi ste opravljali najbolj preprosto delo, ste nabirali pomembne delovne lastnosti in izkušnje: točnost, natančnost, spoznavanje delovnega okolja.
Mehke veščine mladi celo lažje pridobijo pri delih, kot so prodaja, administracija, delo v turizmu. To so kompetence komunikacije, reševanja konfliktov, timskega dela … Tudi prostovoljno delo razvija te kompetence.
Mladi so pogosto aktivni prostovoljci ali pa so naredili seminarsko nalogo v povezavi s podjetjem, razreševali določen problem. Če so morda ustanovili kako podjetje, pa se ni izšlo, je tudi to odlična izkušnja in informacija, da pokažejo, kako aktivni in motivirani so.
Katere tri mehke veščine delodajalci najbolj cenijo?
To je skozi desetletja relativno enako: sposobnost učinkovite porabe časa, sposobnost timskega dela in sposobnost učinkovitega dela pod stresom. Vsekakor sta poleg mehkih veščin pomembni še strokovnost in praksa na področju dela. Pa uporaba računalnika in interneta.
Svetovni gospodarski forum omenja naslednje ključne veščine za leto 2025: analitično razmišljanje, motivacija za delo, tehnološka pismenost, odpornost, prožnost, agilnost in pa sposobnost reševanja problemov, natančnost, učinkovitost. Čez pet let, torej leta 2030, pa bo pomembna še uporaba umetne inteligence in velikih podatkov.
Kako pa naj mladi ravnajo v prvih tednih nove službe, da naredijo dober vtis in se uspešno vključijo v delovno okolje?
Naj bodo radovedni, proaktivni, naj sprašujejo. Pomembne odgovore naj zapišejo, da ne bodo večkrat spraševali istega. Naj ne bodo zadržani in naj ne odnehajo.
Čeprav dobijo zadolžitev, ki se jim mogoče zdi zelo osnovna, naj ne obupajo takoj, češ da ta služba ni prava zanje. V službi je treba delati vse – tudi tisto, kar nam ni všeč. To velja za vse. Poleg tega naj v prvem tednu ne razlagajo vseh svojih velikih skrivnosti od doma. 😊
Rekli ste, da kar 62 odstotkov mladih, ki opravljajo študentsko delo, najde službo pri enem od delodajalcev, kjer so opravljali študentsko delo. Kaj to pove o mladih in kaj to pove vsem mladim?
To ogromno pove tako mladim kot delodajalcem, sploh v teh časih. Za mlade je študentsko delo most do zaposlitve, nekakšen poligon, kjer lahko preizkusijo različne pozicije in različne vrste del.
Super je, da ko si mlajši, dijak ali si v prvem letniku fakultete, preizkusiš različna dela. Ko si malo starejši, študent, pa je bolj pomembno, da študentska dela izbiraš strateško. Torej tista, kjer vidiš svojo prihodnost. Takšno izbiranje študentskih del je za delodajalce zelo pomemben signal. Na trgu dela vlada izjemno pomanjkanje kandidatov. Delodajalci jih ne najdejo dovolj in tudi za delodajalce je študentsko delo pomembno kot most do kandidatov za kasnejšo redno zaposlitev.
»Na Fakulteti za računalništvo in informatiko večina študentov že med študijem ve, kdo bodo njihovi delodajalci.«
Se delodajalci danes »tepejo« za tiste, ki so delali že v študentskih časih?
»Tepejo« se za tiste, ki so v deficitarnih poklicih. Na Fakulteti za računalništvo in informatiko večina študentov že med študijem ve, kdo bodo njihovi delodajalci. Zaposlili jih bodo takoj, kot diplomirajo ali magistrirajo. Čeprav so še študenti, imajo že ponudbo za zaposlitev.
Kaj naj študentje preverijo o podjetju, kjer se želijo zaposliti oziroma preden se prijavijo na prosto delovno mesto?
Priporočam, da preverijo vse formalne podatke o podjetju, ki jih lahko dobijo na spletu. Pogledajo naj boniteto podjetja, da podjetje nemara ni neplačnik … Naj govorijo s kom, ki že dela v tem podjetju. Naj malo povprašajo, kakšna je klima v podjetju.
Naj si ogledajo spletno stran podjetja ter profile podjetja na družbenih medijih, kot so LinkedIn, Instagram, Tik Tok in Facebook. Pogledajo naj forume, pri tem pa naj upoštevajo, da tudi elektronski mediji, tako kot papir, prenesejo vse.
Pred razgovorom za delo naj si zapišejo vprašanja in delodajalce vprašajo, kar jih zanima. Naj ob obisku podjetja malo pogledajo naokoli, ali so zaposleni v kravatah in suknjičih ali pa so oblečeni bolj sproščeno, kar mladim bolj ustreza.
Za mlade so pomembne različne teme: ali je podjetje prijazno do okolja, ali imajo dostop do njega z javnim prevozom, ali ima podjetje kolesarnico, ali za malico ponujajo vegetarijanske menije … Dobro je, da zapisano tudi preverijo: ali drži, da ima podjetje certifikat dobrega delodajalca, naj zaposlovalca, družini prijaznega podjetja …
Katere pa so največje razlike med študentskim delom in pravo zaposlitvijo?
Študentsko del je začasno. Napotnico se dobi z enim klikom in papirologije skoraj ni. Ko pa se dogovarjajo za prvo zaposlitev, se je dobro podrobneje pozanimati o pravicah in dolžnostih.
Dobro je poznati zakonodajo o delovnih razmerjih. Vsaj toliko, da vedo, na kaj morajo biti pozorni v pogodbi v zaposlitvi. Dobro je, če se zavedajo, da je ni treba podpisati takoj. Da jo imajo možnost pregledati doma. Da imajo pravico do dopusta, do regresa. Da morajo evidentirati svoj delovni čas.
In da imajo poleg pravic tudi obveznosti. Da je delo treba opraviti ter spoštovati predpise o varnosti in zdravju pri delu. Da se ne sme ravnati škodljivo in da je treba varovati poslovne skrivnosti.
Seznanjeni pa morajo biti tudi z delodajalčevo dolžnostjo, da jim zagotavlja delo, plačilo, varne delovne razmere …
Kakšna je vaša ocena: ali študenti danes študentska dela izbirajo bolj premišljeno in v povezavi s prihodnjo kariero, kot so to počeli študentje v preteklosti?
Dijaki iščejo predvsem enostavna dela, ki se jih da hitro priučiti. Hkrati gledajo na to, da je to delo v bližini, ker so še mladoletni in niso tako mobilni. Zanima jih seveda tudi dobro plačilo, a to ni edino merilo.
»Pri študentih višjih letnikov opažamo večjo karierno naravnanost. Tudi na račun nižje urne postavke raje izbirajo dela, ki so povezana z njihovim šolanjem.«
Pri študentih višjih letnikov pa opažamo večjo karierno naravnanost. Tudi na račun nižje urne postavke raje izbirajo dela, povezana z njihovim šolanjem, pri uglednih delodajalcih, ki vodijo do redne zaposlitve. Na svojo kariero gledajo bolj strateško, kot so generacije pred njimi.
To predsodke o mladih postavlja precej na glavo, mar ne?
Res je.
Kaj pa bi svetovali mladim, ki se želijo takoj podati na samostojno podjetniško pot?
Nisem izvedenka za to področje, ampak če imajo poslovno idejo, naj jo preizkusijo v praksi, torej ali na trgu res pije vodo. Naj pred tem raziščejo trg, da vidijo, ali je njihov produkt konkurenčen. Vse to je pomembno tudi zato, da spoznajo, ali imajo dovolj motivacije za podjetništvo. Vemo namreč, da v podjetništvu niso samo vzponi, ampak tudi padci.
Naj obiščejo kakšno podjetniško delavnico ali vzamejo v roke kakšno revijo o podjetništvu. Dobro se je povezati s podobno mislečimi ljudmi. Obstajajo različni podjetniški inkubatorji in drugi členi podpornega okolja. Pomemben pa je tudi dober marketing.
Naj bodo pozorni, da bodo poslovali pravno legalno, saj znajo biti mladi iznajdljivi. Imajo veliko idej, ki pa jih je dobro preveriti tudi s pravnega zornega kota.
Država danes vidi več in bolje kot kadarkoli prej.
Ja, tako je.
Kateri nasvet bi dali mladim do 30. leta starosti, ki vstopajo na trg dela?
Glavni nasvet je, da naj bodo aktivni. Po eni strani drzni, po drugi prijazni. Vztrajni in hkrati realni. Da ne bodo že pri prvi zaposlitvi pričakovali 5.000 evrov neto plače. 😊
Iz posebnih izdaj
Umetna inteligenca vpliva na zaposlitvene postopke
Kako pa umetna inteligenca vpliva na zaposlitvene postopke?, je urednik revije Podjetna Slovenija vprašal Tilna
Že prihodnje leto bo Luka Koper pametno pristanišče
Predsednica uprave Luke Koper, d. d., Nevenka Kržan je povedala, kako bo Luka Koper že prihodnje leto postala pametno pristanišče.
5 najnovejših oblik kibernetskih napadov
Kibernetski napadi že dolgo niso več sporočila v polomljeni slovenščini in milijoni, ki jih neznanec želi nakazati na vaš račun.
Strnad: »Moj prav« je v Sloveniji še preveč zakoreninjen
Tone Strnad, Medis Group, 17. med največjimi skupinami v lasti podjetnikov (Medis Group). 11. med največjimi podjetji v lasti podjetnikov
