»Zmanjšati je treba pretirano birokracijo in davek na kapitalski dobiček.«

Kolikšna je razlika pri obremenitvi plač med Slovenijo in Hrvaško? Kaj si slovenski podjetniki in podjetja najbolj želijo od slovenske države? Kaj moramo ponuditi slovenskim podjetnikom, da se ne bodo selili v tujino?

Petra Šinigoj je generalna direktorica šempetrskega podjetja Seyfor Adriatic od leta 2016, ko so ga prevzeli Čehi. Pred tem je bilo podjetje v domači podjetniški lasti. Krovna češka družba, ki posluje v srednji in jugovzhodni Evropi, ima okoli 1.600 zaposlenih, skupina Seyfor pa 270.

Na letošnji lestvici top 500 MSP je Seyfor na 54., hčerinsko podjetje Vasco pa na 47. mestu. Ob tem Seyfor postaja vse močnejši na hrvaškem in srbskem trgu. Glede na njegovo dejavnost – ponuja rešitve za podporo poslovnim procesom, zlasti na računovodskem in davčnemu področju – je Petra Šinigoj prava sogovornica na temo primerjave poslovnih okolij v državah na tem območju. Zlasti med Hrvaško in Slovenijo.

Do leta 2016 je bilo podjetje Seyfor slovenska podjetniška zgodba. Kako na kulturo vodenja v zadnjih letih vpliva vaš lastnik, ki prihaja iz Češke?

Sploh ne vpliva na našo kulturo. Vemo, da imamo zdaj lastnika, a hkrati čutimo, da smo zelo samostojni. Za zdaj o vsem odločamo sami. Res pa je, da imamo tudi dobre poslovne rezultate, poznamo naše stranke in podobno.

Pred dvema letoma smo prevzeli podjetje Vasco. Nekdanji lastnik je prepoznal potrebo po partnerstvu za hitrejši razvoj v novih tehnologijah. Z Vascom smo dobili finančno uspešno in stroškovno učinkovito podjetje, zato smo mu tudi mi pustili polno samostojnost.

V primeru podjetij MIT in Opal, s katerima smo se v preteklosti povezali, pa smo že pred združitvijo oblikovali skupno strategijo ter se dogovorili o ključnih spremembah in načinu njihove uresničitve.

Računovodstvo je bilo pred desetletji zelo razdrobljeno, zdaj pa se zdi, da se kar močno lastniško konsolidira. Se bo konsolidiralo tudi v prihodnje?

Res je tako. Mislim, da nas v to silita vse kompleksnejša zakonodaja in pomanjkanje ustreznega kadra. Toliko kompleksnih zakonov, toliko administracije majhen računovodski servisi danes težko obvladuje, zato prihaja do konsolidacije v panogi. Mislim, da bo v prihodnje manj igralcev na slovenskem trgu računovodstva. Več bo večjih igralcev.

Še vedno bo prostor tudi za manjše igralce, a verjetno bodo morali biti usmerjeni bolj nišno. Vsaka panoga ima neko računovodsko specifiko, zato je praktično nemogoče obvladati vse predpise in specifike. Če pa se omejijo na neko področje, so lahko uspešni.

Poznate slovensko poslovno okolje, v stiku ste s svojimi strankami. Kaj slovenska podjetja in podjetnike pri poslovnem okolju najbolj moti?

Ogromno je zakonov. Kompleksni so, pa še nejasno so napisani. Pogosto je treba počakati, da jih raztolmačijo razni davčni svetovalci. Ogromno je tudi različnega poročanja, administracije. Med zadnjimi takšnimi primeri je evidenca delovnega časa.

Mi smo evidenco delovnega časa uporabljali že prej. A ko je začela veljati nova zakonodaja, smo z našo kadrovnico potrebovali kar nekaj svetovalcev, da so nam pojasnili, kako naj evidenco delovnega časa vodimo po novem.

Dotaknili ste se birokracije. Poznate slovensko, hrvaško in srbsko poslovno okolje, blizu Šempetra pri Novi Gorici pa je tudi Italija. Kakšne so razmere na teh trgih, ko gre za birokracijo?

Italije ne poznam dobro. Naš direktor na Hrvaškem pa pravi, da je Hrvaška v zadnjih letih zelo napredovala pri digitalizaciji javnih storitev. Za ta namen so porabili ogromno evropskega denarja.

Zakaj je Seyfor tako visoko na letošnji lestvici?
Preberite več...

Po mnenju Petre Šinigoj je razlogov za to več:

  • Prevzemi. Seyfor je leta 2016, ob prevzemu s strani čeških lastnikov, zaposloval 100 oseb, zdaj pa jih je 270. Rasel je organsko in s prevzemi novih podjetij: Vasco, Opal, MIT.
  • Srednji menedžment. Po besedah Šinigojeve so veliko vlagali v izobraževanje srednjega vodstvenega kadra, zlasti o mehkih veščinah. Ta kader je vez med vodstvom in zaposlenimi. Najbolje ve, kako razmišljajo zaposleni in kje so izzivi. Tako ima tudi vodstvo družbe prave informacije.
  • Decentralizirano vodenje in odprta klima. S pomenom srednjega menedžmenta je povezana odprta, sproščena klima. Ta pa je mogoča, če je vodenje decentralizirano. Srednji menedžment sam izbira svoje nove sodelavce.
  • Razvoj produktov. Takšen je denimo poslovno-računovodski program Minimax, ki na preprost način pokriva ogromno procesov podjetnikov in podjetnika povezuje z računovodjem. Ta produkt je namenjen malemu podjetništvu. Za večja podjetja pa je na voljo več informacijskih sistemov ERP: Saop, Saop proizvodnja, Vasco in Opal. Vsi podpirajo poslovanje različnih procesov.
  • Masaža in psiholog. Poleg motivacijskih delavnic sta zaposlenim na voljo tudi masaža na delovnem mestu in psihološka podpora, tudi v primeru zasebnih izzivov. Ljudje so za podjetje najpomembnejši, zatrjuje Petra Šinigoj.

Pri minimalni plači je na Hrvaškem v primerjavi s Slovenijo pri neto izplačilu 50 evrov razlike, pri plačah nad 8.000 evrov bruto pa je ta razlika že 500 evrov.

Pri obremenitvi plač smo naredili izračun. Pri neto izplačilu minimalne plače je v primerjavi s Slovenijo 50 evrov razlike, pri plačah nad 8.000 evrov bruto pa je ta razlika že 500 evrov. Obremenitev plač z dajatvami je torej na Hrvaškem bistveno nižja. Imajo pa drugačen sistem pri dohodnini; glede na odločitve občin sta možni dve različni davčni stopnji. Pri davku na kapitalski dobiček je naša stopnja zdaj 22-odstotna, hrvaška pa je 18-odstotna.

Slišati je, da se precej slovenskih podjetij seli na Hrvaško. Je tako predvsem zaradi davčnih razlogov, zaradi naše birokracije ali pa zaradi povsem drugih razlogov? Zagreb denimo že zaradi velikosti postaja privlačnejši za multinacionalne družbe, določenih kadrov je morda lahko več na voljo …

Kadri so izziv v vseh treh državah; v Srbiji morda malo manj, na Hrvaškem in v Sloveniji pa je to podoben izziv. Tam je tudi težje dobiti kadre. Kar zadeva večji trg, je možno tudi iz Slovenije prodajati kamorkoli.

Podjetniki so pač zelo pragmatični. Preračunajo, kaj je zanje najbolj ugodno. Mislim, da je davčna obremenitev ključna pri odločitvah o selitvi ali investiciji na jugovzhod. Če podjetnik na daljši rok pričakuje oteženo poslovanje z dodatnimi, novimi obremenitvami in dodatno administracijo, išče okolje, kjer mu bo lažje. To je razlog za selitev.

Prej ste omenili digitalizacijo. Kako pa se ji prilagajajo podjetniki v Sloveniji? Ali jim je to še vedno nekako v breme ali pa se bolj zavedajo, da jim ta lahko olajša poslovanje?

To je malce odvisno od velikosti podjetja in dejavnosti. Ko podjetnik postane tako velik, da mora ponastaviti poslovne procese ter ne more več slediti vsem podatkovnim tokovom, rokom in zakonskim obveznostim, potrebuje digitalizacijo.

Ko gre za male podjetnike, vodovodni inštalater denimo sam izstavi račun, vidi stanje na računu in potrebuje še nekaj dodatnih evidenc. Takšen podjetnik mogoče ne čuti potrebe po digitalizaciji; raje se osredotoča na svoj posel. Nekateri obrtniki niso tako domači z računalnikom. Po drugi strani so odvetniki ali denimo arhitekti bolj vešči dela z računalnikom in se zato prej digitalizirajo.

V Srbiji so nas pri obvezni izmenjavi e-računov prehiteli, Hrvati uvajajo iste ukrepe v letu 2026, mi pa se na to šele pripravljamo.

Je kakšna razlika pri odnosu podjetnikov do digitalizacije v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji?

Pri tem ni razlike. Res pa je zakonodaja, ki je uvedla obvezno izmenjavo e-računov tudi v mikrosegmentu, zelo povečala število uporabnikov našega programa Minimax v Srbiji.

Najpomembnejši korak v digitalizaciji je elektronska izmenjava dokumentov in računov ter dobavnost vseh takšnih dokumentov. To je tisto, kar dejansko zelo hitro privede do večje stopnje digitalizacije. V Srbiji so nas prehiteli, Hrvati iste ukrepe uvajajo v letu 2026, mi pa se na to šele pripravljamo.

Nekaj časa smo tudi mi sodelovali pri pripravi te zakonodaje. Že pred tremi leti so se pojavile javne obljube podjetjem, da bo naslednje leto začela veljati obvezna izmenjava e-računov. A še zdaj ne vemo točno, kdaj se bo to zgodilo. Predvideno je za leto 2027; upajmo, da bo res tako.

Kje Hrvaška najbolj dohiteva ali prehiteva Slovenijo, ko gre za poslovno okolje?

Poudariti je treba njihov sistem e-porezna, torej e-davkov oziroma komuniciranje z davčno upravo. Sodelavec iz Hrvaške pravi, da se tam digitalizacija res pozna na vseh področjih.

Sicer pa se plače na Hrvaškem povečujejo, s tem pa tudi stroški. V Zagrebu so plače za sodelavce iz prodaje, podpore in vodstva zelo podobne kot v Sloveniji.

Vas iz kakšnega podjetja že sprašujejo, ali si bodo pri računovodskih storitvah kmalu lahko kaj pomagali z umetno inteligenco (UI)?

Niti ne. Se pa v naši hiši zavedamo moči in pomena umetne inteligence. Oblikovali smo lastno skupino ambasadorjev UI, to je 16 ljudi, ki smo jim dali možnost, da se dva dneva na mesec ukvarjajo samo z UI.

Raziskujejo orodja, konkurenco in podobno. Želimo oblikovati ekipo, ki se bo morda ukvarjala samo s tem. To bo v prihodnje del naših rešitev. Takšna rešitev bi lahko bila tudi zvočna komunikacija s podjetnikom, če bo ta na primer želel, da mu UI sporoči, katere postavke ima še odprte, kakšno je stanje na računu, koliko je ustvaril prometa, ali so vse obveznosti poravnane in podobno.

Predvidevamo, da bodo podjetniki veliko komunicirali ustno in prek telefona; mogoče niti ne prek računalnika. So zelo mobilni, zato bodo želeli glasovne odgovore, da bi zadeve lahko reševali med tem, ko so na poti.

Naredili smo že en mini projekt za notranje potrebe, ki nam bo pomagal pri oblikovanju naših poslovnih procesov. Na Minimaxu imamo res bogato bazo znanja, ogromno podatkov in člankov.

Naredili smo asistenta, ki bi kmalu lahko odgovarjal našim strankam. Nismo še bili zadovoljni z rezultatom, zato smo najeli tuje podjetje. Z njim želimo ustvariti sistem, ki bi pripravljal predloge odgovorov za stranke, naši sodelavci pa bi jih po potrebi dopolnili in potem poslali. Želimo avtomatizirati odgovarjanje našim strankam.

Če podjetjem in podjetnikom ne bomo ponudili tistega, kar bi jim zagotovile druge države, se bodo zagotovo odločili, da se preselijo.

Kaj je tisto, kar si podjetja najbolj želijo od slovenske države?

Da bi sprejela zakonodajo, pri kateri je vse jasno, in programerskim hišam omogočila šest mesecev časa, da to implementiramo. Sicer se moramo s tem ukvarjati med rednim delovnim časom, da je vse rešeno pravočasno. Marsikaj naknadno popravljamo, ker zakon ni jasen in se pojavljajo nova tolmačenja.

Pri nas ima država slab odnos do podjetnikov. Pa čeprav velja, da dobra podjetja in močno gospodarstvo zagotavljajo tudi močno zdravstvo, šolstvo in kulturo.

To si dejansko tudi vsi želimo. A vse to je posledica. Včasih se ne zavedamo, kako zelo danes obremenjujemo podjetja in podjetnike. Vsi govorimo, da je slovenska plača preveč obremenjena; mislim, da smo po obremenjenosti plač v EU na petem ali šestem mestu. Z novima prispevkoma bomo najbrž še kakšno stopničko višje.

Če podjetjem in podjetnikom ne bomo ponudili tistega, kar bi jim zagotovile druge države, se bodo zagotovo odločili, da se preselijo. Upam, da se bomo tega zavedeli pravočasno in sprejeli takšne ukrepe, da bodo ostali doma. Vsakdo je raje doma kot pa v tujini.

Kaj bi bilo poleg visoke obremenitve plač še treba spremeniti?

Zmanjšati pretirano birokracijo in davek na kapitalski dobiček. To je najpomembneje. Četrti izziv je pridobivanje kadrov iz tujine. Koliko časa potrebujejo podjetja, da lahko zaposlijo tujega delavca? Mnoga podjetja niti ne morejo delati, ker jim primanjkuje ljudi. Postopki s papirji za tuje delavce so preveč zapleteni.

Iz posebnih izdaj
  Preberite tudi
Pomakni se na vrh