Poklicne bolezni prihodnosti

S 1. majem začne veljati nov pravilnik o poklicnih boleznih. Z ergonomskimi ukrepi bi kostno-mišične bolezni skoraj zagotovo zmanjšali za polovico.

Do poklicnih bolezni prihaja zaradi obremenitev in obremenjenosti, ki so višje, kot jih telo lahko dolgoročno prenese. Te sčasoma privedejo do zdravstvenih težav, ki so lahko za določen čas popravljive, nato pa lahko preidejo v nepopravljive, kronične bolezni. Najbolj so izpostavljeni delavci v kemijski industriji, ki delajo z izocianati in drugimi kemikalijami, peki, cvetličarji in delavci v zdravstvu, če uporabljajo lateks.

Najpogostejše poklicne bolezni, ki jih pričakujemo v prihodnosti, so še vedno klasične, pravi prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela in športa UKC Ljubljana.

To so poklicne dermatoze, poklicna naglušnost, poklicna astma, sindrom karpalnega kanala in nekatere druge kostno-mišične bolezni. »Nadaljevala se bo verifikacija poklicnih azbestnih bolezni, kjer so najpogostejše diagnoze: plevralni plaki, azebstoza, plevralni izliv, mezoteliom plevre in peritoneja, pljučni rak, predvsem zaradi dolge latentne dobe in neočiščenega okolja.«

Verifikacija poklicnih bolezni v Sloveniji

24. februarja letos je bil sprejet Pravilnik o poklicnih boleznih, ki na novo določa, kaj so poklicne bolezni. Veljati bo začel 1. maja letos.

Več bo duševnih bolezni

Sogovornica dodaja, da je v prihodnje vsekakor še vedno pričakovati več kostno-mišičnih bolezni, duševnih in vedenjskih motenj in respiratornih obolenj, ki pa bodo lahko posledica drugih ali drugačnih dejavnikov tveganja oziroma izpostavljenosti.

»Na primer finih in ultrafinih delcev. Ne vemo še natanko, kaj nam prinašajo nanodelci. Med duševnimi motnjami je treba razmišljati o izgorelosti, depresiji, anksioznosti. Ne gre zanemarjati različnih vrst raka, ki bodo posledica izpostavljenostim iz preteklosti, vendar se bo zaradi latentne dobe bolezen pokazala šele v prihodnosti. «

Dejstvo je, da bodo v poklicih prihodnosti, med katere štejemo strokovnjake za kibernetsko varnost, medicinske sestre, ustvarjalce vsebin, računovodje, oblikovalce uporabniške izkušnje, električarje, razvijalce programske opreme, analitike podatkov, inženirje robotike in psihologe ali psihoterapevte, tudi poklicne bolezni podobne, le povzročitelji bodo drugačni.

Zmanjšati izpostavljenost, da bo bolezni manj

Pojavnost poklicnih bolezni bi v prihodnje lahko tudi preprečili oziroma zmanjšali verjetnost njihovega nastanka, če bi omejili izpostavljenost na delovnem mestu, je prepričana prof. dr. Metoda Dodič Fikfak. Pri preprečevanju poklicnih bolezni so pravila zelo jasna:

1.zamenjava nevarne snovi ali načina dela z nenevarno ali manj nevarno,

2. sprememba procesa dela, da bo stopnja izpostavljenosti manjša, in končno (če ničesar od tega ni mogoče storiti)

3. zaščita delavca, za kar je potrebnega predvsem nekaj znanja.

Poklicne bolezni in absentizem

Ker v Sloveniji poklicnih bolezni doslej skoraj nismo odkrivali, tudi ni podatkov, koliko poklicne bolezni vplivajo na pogostnost izostankov iz službe. Lahko pa ocenimo, kako visok je absentizem za bolezni, povezane z delom.

Delodajalci morajo na primer v preprečevanje kostno-mišičnih bolezni že danes vlagati velik napor, saj je prav zaradi njih največ bolniške odsotnosti z dela. Po oceni so od petodstotnega bolniškega staleža v enem letu vsaj za petino oziroma eno odstotno točko vzrok kostno-mišične bolezni, v največji meri bolečine v križu. Vsaj petino bolniških odsotnosti povzročijo težave z gibali.

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je prepričana, da bi z ergonomskimi ukrepi ta delež skoraj gotovo zmanjšali za polovico, torej na 0,5 odstotne točke.

  Sorodni prispevki

Pomakni se na vrh