Nova ambiciozna trajnostna pravila EU

Kaj novi evropski standardi trajnostnega poročanja pomenijo za poslovanje podjetij?

Novo direktivo o trajnostnem poročanju (v nadaljevanju: CSRD) so države članice dolžne prenesti v nacionalno zakonodajo do 6. junija 2024. Vsa podjetja, ki imajo nad 500 zaposlenih, bodo morala nova pravila poročanja začeti uporabljati z letnimi poročili za leto 2024. A pravila ne bodo obšla niti malih in srednjih podjetij (MSP).

Kmalu (predvidoma že ta mesec) naj bi bili uradno objavljeni novi evropski standardi trajnostnega poročanja (ESRS), ki ne bodo le pomembno vplivali na trajnostno (nefinančno) poročanje podjetij, ampak bodo oblikovali tudi procese znotraj podjetij.

Nova pravila EU vzpostavljajo zahtevo, da vsa velika podjetja in vsa podjetja, ki kotirajo na borzi (razen mikro podjetij, ki kotirajo na borzi), ustrezno razkrijejo informacije o vplivu svojega delovanja okolje in družbo. S tem bo vlagateljem in drugim zainteresiranim stranem zagotovljen dostop do informacij, ki jih potrebujejo za oceno naložbenih tveganj, ki izhajajo iz podnebnih sprememb in drugih vsebin, vezanih na trajnost.

Zahtevana raven razkritja je odvisna (predvsem) od velikosti posameznega podjetja in od konkretne industrije ter vrst produktov ali storitev, ki jih posamezno podjetje ponuja. Na primer: podjetja, ki oglašujejo izdelke ali storitve kot trajnostne, bodo morala zagotoviti podrobnejše in preglednejše informacije o svojem vplivu na okolje in družbo.

Poslovni subjekti bodo morali v svoja letna poročila vključiti informacije o dejavnostih, kot so emisije toplogrednih plinov, poraba vode in energije ter upravljanje odpadkov, in o obnovljivih virih energije. Poleg tega bodo morali poročati tudi o socialnih vidikih, kot so pravice delavcev, diverziteta in vključevanje, ter posredovati podatke o upravljanju določenih segmentov družb, kot je upravljanje tveganj in ocene skladnosti z zakonodajo.

MSP-ji bodo morali kaskadno izvajati trajnostne ukrepe, da bi se lahko izognili izgubi strank in poslovanja z njimi.

Direktiva bo imela posredne učinke tudi na mala in srednja podjetja (MSP), saj bodo morala ta, kadar bodo poslovala z velikimi podjetji, izpolnjevati določene zahteve glede poročanja in trajnostnega upravljanja. MSP-ji, ki sodelujejo z velikimi podjetji, bodo morali (prav tako) zagotavljati informacije o svojih vplivih na okolje in družbo, da bodo tako lahko izpolnili zahteve svojih poslovnih partnerjev. Torej bodo MSP-ji morali sprejeti in kaskadno izvajati trajnostne ukrepe, da bi se lahko izognili morebitnim izgubam strank in poslovanja z njimi.

Vsa podjetja se bodo na eni strani spoprijemala z dodatno birokracijo glede na zahtevan obseg poročanja, ki pa naj bi imelo za cilj dolgoročen trajnostni razvoj. Podjetja, regulatorji, revizorji in oblikovalci standardov bodo morali v prihodnosti več časa, pozornosti in sredstev nameniti implementaciji pravil poročanja, za kar pa bo na voljo relativno malo časa.

Trenutne ocene kažejo, da bo moralo v prihodnje kar približno 50.000 podjetij v EU poročati o informacijah, vezanih na trajnostni razvoj – v primerjavi z 11.600 podjetij, ki o tem poročajo trenutno.

Katere so bistvene zahteve CSRD in njenih ključnih novosti:

Jasno bo moral biti opredeljen odnos do vseh udeležencev v procesu delovanja družbe in njihova vključenost v posamezne procese. Nihče od deležnikov ne more imeti samo pasivne vloge, temveč mora biti na področju trajnostnega razvoja zagotovljeno dvostransko aktivno sodelovanje vseh deležnikov.

Realna ocena poslovanja je možna zgolj ob oceni vašega vpliva na okolje in družbo ter vpliva okolja in družbe na vas. Gre za medsebojen odnos. Za realno oceno tega vpliva bo z vidika trajnosti nujno definirati vse deležnike in relevantne vidike medsebojnega vpliva. Zavedati se bo treba, da je v trajnostnem (nefinančnem) poročanju matrika medsebojnega vpliva pomemben del letnega.

Obvezno bo razkritje finančnih in nefinančnih informacij. Poročilo bo moralo biti konsistentno. Zagotovljena bo morala biti transparentnost do finančnih in kapitalskih trgov ter do drugih deležnikov.

Pravila glede revidiranja in dajanja zagotovil za nefinančna poročila so obvezna in jasno določena v CSRD. Omejeno zagotovilo bo čez tri leta prešlo v sprejemljivo zagotovilo, ko revizor tveganje pri poslu zmanjša na sprejemljivo nizko raven glede na okoliščine posla kot osnovo za svoj sklep.

Obvezno bo poročanje o upravljavskih strukturah za doseganje rezultatov zelenega prehoda. Namen je zagotoviti ustrezno zavedanje vodstvenih struktur in zavezanost k doseganju trajnostnega prehoda.

Predpisi, kot je direktiva za boj proti zavajajočemu zelenemu prehodu (»Greenwashing Directive«), bodo v prihodnje kaznovali podjetja, ki zavajajo ter ne razkrivajo transparentno dejanskih rezultatov in svojega odnosa do okolja, skladno s kvantitativnimi in kvalitativnimi kriteriji.

CSRD zahteva dosego ciljev Pariškega sporazuma. Podjetja bodo morala razviti strategijo za dosego neto ničelnih emisij ogljika do leta 2050, vključno s cilji in izvedbenimi ukrepi za dosego ciljev. Ukrepi in cilji morajo temeljiti na znanstveno utemeljenih metodologijah.

Obvezna bodo razkritja, vezana na taksonomijo, enoten klasifikacijski sistem EU, ki določa, katere gospodarske aktivnosti in investicije se štejejo za trajnostne naložbe, torej zeleno financiranje, in v kolikšni meri. Podjetja bodo morala razkriti/deliti, kolikšen delež izdatkov je šel v zelene kapitalske izdatke in kolikšen v obratovalne izdatke podjetja. Ta del bo pomemben tudi za kredite, ki jih na primer dobijo od banke, saj tudi banke gledajo, koliko v svojem portfelju namenijo za zelene projekte.

Poročanje je zahtevano v formatu XHTML, skladno z regulativo ESEF (European Single Electronic Format).

Številna podjetja so do zdaj ločevala trajnostno in poslovno strategijo. Trajnostna strategija je bila večkrat orodje za marketinško odličnost in promocijo družbe kot pa dejanski cilj podjetja. Podjetja bodo z novimi pravili prisiljena voditi trajnostno strategijo kot integralni del poslovne strategije.

Od podjetij bo odvisno, ali bodo znala iz navedenih pravil izvleči uporabno vrednost ali pa bo to zgolj eden od birokratskih nesmislov.

Od posameznega podjetja bo odvisno, ali bo iz navedenih pravil znalo izvleči uporabno vrednost ali pa bo to zgolj eden izmed številnih birokratskih nesmislov, ki so jih podjetja dolžna izpolniti. Pomembno bo, ali bo podjetje nova pravila delovanja trga sprejelo kot izziv in priložnost ali pa kot oviro.

  Sorodni prispevki

Pomakni se na vrh