»Napoved carin je imela tako močan vpliv kot epidemija covida-19.«
Profesor dr. Aljoša Valentinčič je redni profesor za denar in finance na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Povabili smo ga na razgovor, ker finančni trgi zaradi geostrateških razmer zelo plešejo. Ne le zaradi hitrega in močnega spreminjanja vrednosti vrednostnih papirjev, temveč tudi zaradi vprašanja ozkoglednosti, zaradi katere finančni trgi in tudi finančni nadzorniki izgubljajo verodostojnost.
Ali je finančna industrija sploh še verodostojna? Tečaji delnic so namreč po zmagi ameriškega predsednika Donalda Trumpa zrasli, čeprav je že pred volitvami napovedal carine. Ko jih je uresničil in so vrednosti na borzah drastično padle, pa so se nekateri direktorji iz finančne industrije opravičevali, češ da niso verjeli, da bo šel Trump tako daleč. So pred investitorji še kredibilni?
Povsem mogoče je, da zdaj svoje ravnanje opravičujejo na tak način. Vendar bi rad podaril, da so v času Trumpovega zmagovanja videli predvsem pričakovanja, da se bo ukinjala regulacija. Regulacija vsega – od trga kriptovalut do naftovodov in podvodnega rudarjenja.
Napovedani so bili tudi nižji davki za korporacije in investitorje. Poleg tega je bil napovedan prodor ameriških izdelkov po svetu in tako naprej. Mislim, da so bili takrat Trumpove izvolitve dejansko veseli. Naknadno pa so iskali izgovor, zakaj se dogajanje ni odvilo po njihovih pričakovanjih.
»Učinek Elona Muska se mi zdi pozitiven. Služi lahko kot opozorilo.«
Ali to pomeni, da je finančna industrija postala preveč ozkogledna? Namreč, kako so lahko pričakovali vse to ob hkratni napovedi carin? Mar ne bi bilo logično pričakovati odzivnih ukrepov drugih držav? Vsak, ki vsaj malo razume svet, bi vedel, da bo prišlo do takšnih reakcij.
Očitno so komponento povračilnih carin drastično podcenili. Niso verjeli, da se bodo države tako odzvale. Ko je bil Trump izvoljen, je cena delnice Tesle poletela v nebo. Zakaj?
Očitno so investitorji pričakovali nekatere otipljive koristi, ki bi jih imeli delničarji Tesle, SpaceX-a in drugi v prihodnosti zaradi Muskovega delovanja. Ta učinek se meni zdi celo pozitiven. Služi lahko kot opozorilo, da se stvari v ekonomiji in v financah na koncu razpletejo v skladu z dejansko ekonomsko podstatjo. Nekaj časa je ljudi mogoče zavajati, na koncu pa je treba avtomobile prodati, rakete morajo poleteti in tako naprej.
Ali ta zgodba morda dokazuje še nekaj drugega – kako nevaren je lahko ego? Elon Musk je najbrž verjel, da je on glavna vrednost Tesle, ker je zgradil znamko v skladu z nekimi vrednotami. Nato pa je začel promovirati nasprotne vrednote. Se strinjate?
Strinjam se. V Tesli je bila vedno zelo močna vloga neotipljivega človeškega kapitala, ki ga ima Elon Musk. Muskova premija se je računala in ocenjevala kot zelo pomemben del Tesline vrednosti. Delnica Tesle pa je v zadnjih mesecih padla, ker so vlagatelji ocenjevali, da s svojimi dejanji temu kapitalu škodi.
To se ni zgodilo prvič, tako da bi se Elon Musk iz svojih izkušenj moral že kaj naučiti. Cilj je trg preigrati na način, da bo tvoja zgodba na koncu veljala. A tokrat se ni izšlo.
»Po Trumpovi napovedi carin je samo ameriško borza v dveh dneh izgubila 5,5 bilijona dolarjev. To je 1,5-kratnik letnih dobičkov vseh družb v ZDA.«
Kako nevarno je, da se nam zaradi takšnega dogajanja zgodi črni petek na borzah, predvsem zaradi izgube zaupanja v finančni trg?
To smo videli pred kratkim. Po Trumpovi napovedi carin je samo ameriško borza v dveh dneh izgubila 5,5 bilijona dolarjev. To je ogromna cifra. To je 1,5-kratnik letnih dobičkov vseh družb v ZDA. Nepremišljene izjave vodijo naravnost v velike padce tečajev.
Je še kaj takšnega, kar ta hip kaže na sistemsko tveganje?
Je, na primer indeks VIX, indeks strahu. Ko je Trump napovedoval strašne ukrepe, se je strah na finančnih trgih, ki ga meri ta indeks, povzpel na raven, ki smo jo nazadnje dosegli v času epidemije covida-19. Učinek napovedi carin je imel torej na vlagatelje tako močan vpliv kot omenjena epidemija.
Drugi zaskrbljujoči kazalnik je, da so države začele prodajati ameriške obveznice. Izgublja se zaupanje v dolar kot rezervno valuto. Kazalnik, ki ni finančni, vendar me globalno sistemsko skrbi, so tudi kitajske vojaške vaje okrog Tajvana.
Ne smemo pozabiti, da sta na Tajvanu dve tretjini svetovne proizvodnje čipov oziroma celo do 90 odstotkov najzahtevnejših med njimi. To ima lahko posledice za vse nas. Vsi imamo mobilne telefone, vsi smo osebno odvisni od teh čipov.
Ali smo se iz kriz leta 2008 in 2020 kaj naučili? Smo bolj odporni? Ali pa smo enako ali manj ranljivi?
Računovodske standarde smo v kritičnih točkah prilagodili, okrepili smo regulacijo kapitala. Nekaj smo se naučili. Tudi to, da v najhujši časih morda ni pametno zategovati pasu do konca.
Že takrat pa smo, tako kot zdaj, pozabljali, kje je bil izvor krize – v tem, da so se tveganja ločila od danih posojil. Ekonomske odločitve je sprejemal en subjekt, bančni uradnik, posledice pa so nosili nekateri investitorji v izvedene finančne instrumente, ustvarjene na podlagi teh posojil.
Nauk je naslednji: ne smemo pozabiti, da ljudje delujemo glede na ekonomske spodbude, da smo ekonomska bitja. Delamo z namenom, da bi jutri živeli bolje. Če ekonomske spodbude niso ustrezne, ne moremo pričakovati pozitivnega izida za družbo.
Vrniva se še malo k aktualnim razmeram v svetu. Trump je šel po vsem omenjenem za nekaj dni na obisk v arabski svet, pred tem pa je bil očitno že pod pritiskom Američanov, tudi republikancev …
Ja, seveda. Ne smemo pozabiti, da ima navsezadnje veliko ameriških gospodinjstev – več kot 50 odstotkov – naložbe neposredno tudi v delnicah ameriških podjetij ZDA. Če so v dveh dneh občutili izgubo v obliki padca vrednosti delnic v višini več kot pet bilijonov dolarjev, potem lahko verjamemo, da jih je bolelo.
Prepričan sem, da je bil Trump v tem času pod zelo velikim pritiskom predstavnikov raznih korporacij. To, da je šel nato v arabski svet, pa je del marketinga. Šel je sklepat posle.
»Ko Trump objavi pozitiven čivk, gredo cene delnic v povprečju navzgor za 0,25 odstotka. In nasprotno.«
Kako pomemben je medijski vpliv, predvsem vpliv družbenih omrežij, na vedenje ljudi pri finančnem vlaganju?
Naj se najprej ozrem korak nazaj. Že pred leti sem sodeloval pri pisanju članka, v katerem smo ugotovili, da ko Trump objavi pozitiven čivk o nekem podjetju, gredo cene njegovih delnic v povprečju navzgor za 0,25 odstotka. In nasprotno. Ne sliši se prav veliko, ampak na letni ravni, upoštevajoč vsa podjetja, pridemo do res ogromnih številk. Učinek družbenih omrežij je zagotovo prisoten že nekaj časa.
Drugi takšen primer je bil GameStop oziroma Melvin Capital, ko so se mali vlagatelji po spletnem forumu pogovarjali in se odločili za družbeno akcijo, s čimer so potopili enega od velikih hedge skladov. Družbena omrežja so torej postala zelo pomembna.
Globalno je torej zdaj težje oceniti in predvideti realne temelje ekonomske teže neke investicije. Vloga znanja, blagovnih znamk, raziskav in razvoja ter uporabnikov družbenih omrežij se je zelo okrepila. Težko jih je ločiti od klasičnih financ, klasične analize. Svet je postal bolj zapleten.
Ali ta svet potrebuje novo regulacijo finančnih trgov? Mislim seveda tudi na regulacijo trgovanja s kriptovalutami.
Na neki točki bomo morali jasno opredeliti, kaj kriptovalute sploh so. Zdaj enkrat govorimo, da so denar, v naslednji sekundi pa, da so vrednostni papir. To je zelo pomembna razlika.
To je tudi srž Trumpovega spora z ameriško komisijo za trg vrednostnih papirjev. Komisija za trg vrednostnih papirjev že dolga leta poskuša kriptovalute spraviti pod svoje okrilje kot vrednostne papirje in jih potem tako tudi regulirati.
Bo to dovolj? Ali ne potrebujemo globalne prenove regulacije kriptovalut, ki so jih nekateri že na začetku označili za nekakšne igre na srečo?
Sam bi bil bolj vesel, če bi se ljudje v svojem spektru razmišljanja bolj pomaknili proti mnenju, da so kriptovalute bližje špekulacijam. V tem primeru ne bi bilo toliko usodnih ekonomskih odločitev na podlagi pričakovanih dobitkov iz špekulativnih instrumentov, kar kriptovalute so.
Špekulacija je v ekonomiji nevtralen pojem. Pomembno je samo to, da kupite, nato pa upate, da boste naložbo čez nekaj časa prodali po višji ceni. Dokler na kriptovalute gledamo tako, je v redu. Težava nastane, ko začnemo poslušati razno kriptopravljice; ko so namreč kriptovalutam pripisani nekakšni ekonomski dejavniki, ki jih v ozadju velikokrat ni.
»Skrbijo me zgodbe, ko mladi investirajo v kriptovalute in pričakujejo, da bodo s to naložbo zaslužili za stanovanje ali hišo. Morda bodo, morda pa ne.«
V realni ekonomiji je drugače; v ozadju obstaja nek denarni tok. Če kupite delnice Coca Cole, je to povezano z njenim poslovanjem, ki je na koncu odvisno od tega, ali kupci njeno pijačo kupijo ali ne. Pri špekulativnih instrumentih pa tega denarnega toka ni.
Če bi na kriptovalute gledali bolj kot na špekulacijo, to ne bi bil problem. Toda skrbijo me zgodbe, ko mladi investirajo v kriptovalute in pričakujejo, da bodo s to naložbo zaslužili za stanovanje ali hišo. Morda bodo res, morda pa ne.
Kaj v današnjem negotovem svetu predlagate malim vlagateljem, tudi podjetnikom, ki se odločajo za finančne naložbe? Bi bilo dobro, da si nekoliko oddahnejo in finančnih trgov ne spremljajo nonstop?
Hitre odločitve pogosto niso dobre. Finančniki vedno pravijo, da je treba malce premisliti. V praksi pa je zdaj to bistveno težje; na telefonih imamo aplikacije, kjer lahko takoj vidimo, koliko je kaj vredno tisti hip. Dobro se je organizirati in informacije pogledati enkrat ali dvakrat na dan. Pred nakupom pa tudi globoko vdihniti.
Veliko ljudi mi pravi, da bi vlagali v kriptovaluto, ne glede na to, kaj se je zgodilo s kriptovalutami Melanije Trump ali pa s tisto, ki jo je promoviral argentinski predsednik Javier Milei. Ali je to lahko v prihodnosti močan povod za veliko nezadovoljstvo ljudi, če bodo na ta način izgubljali denar? Ali lahko pride do večjega revolta zoper finančno industrijo?
Seveda. Če pogledamo v kontekst velikosti finančnih trgov, je globalno v kriptovalutah zdaj že približno 3,3 bilijona dolarjev, na klasičnih kapitalskih trgih pa okoli 160 bilijonov.
Te možnosti se zelo bojim. Vanje namreč vlagajo ljudje, kot ste vi ali jaz, ki kupujejo, trgujejo. Pogosto smo to nepoučeni vlagatelji. Kar je mogoče še huje, mnogi zase mislijo, da so poučeni vlagatelji.
Po drugi strani ljudje vedno težimo k temu, da bi se dobički privatizirali, izgube pa socializirale. Ob sanaciji bank v zadnji krizi se je denimo govorilo o bogatih bankirjih, ki so denar pospravili v svoj žep, izgube pa da smo socializirali.
Ali je sodobni svet ujetnik finančnih špekulantov? Mislim na dogajanje okoli kriptovalut, pa negativne informacije ob energetskih cenovnih šokih, logističnih krizah in podobno. Ali igralci na finančnih, energetskih in drugih trgih igrajo igro z informacijo kot izjemno močno vrednostno silo, ki lahko prinaša ogromne špekulantske dobičke?
Cenovna nihanja na trgih so zagotovo večja, kot so bila. Delno zaradi tega, kar ste povedali, delno pa tudi zato, ker je težje ugotoviti, kakšna je realna podstat določene naložbe. Vse večji del ustvarjene vrednosti lahko pripišemo neopredmetenim sredstvom, na primer blagovnim znamkam, znanju, R&D, seznamom odjemalcev, od katerih mnoga niso pripoznana v računovodskih izkazih.
Na interni ravni obstajajo organi, ki to spremljajo. Če pa gre za mednarodne zadeve, denimo globalno energetsko krizo, logistično krizo, carinsko krizo … Kdo bo v prihodnje na globalni ravni terjal koga za zlorabo informacij? Koliko je vse skupaj še transparentno?
Ne vem, ali se to da rešiti. Svet je postal preveč kompleksen. Vsega ne moremo regulirati.
Kako pa lahko izobraževanje vlagateljev dolgoročno vpliva na odgovornosti in zmanjšanje zlorab?
Mislim, da je to ključna rešitev. Ne moremo regulirati vsega, lahko pa izobrazimo posameznike, da se bodo znali ustrezno odzivati na spremembe. Najbolj pomembno je finančno opismenjevanje. Nepoučene vlagatelje je treba izšolati v poučene vlagatelje, ki bodo znali postavljati prava vprašanja in o problemih jasno razmišljati.
Nobena regulacija, noben regulator trga kapitala, nobena želja po transparentnosti tega ne more nadomestiti.
Pred kratkim sem zasledil novico, da je neka gospa po navodilu nekega tujca na telefon namestila nekaj aplikacij. Prek aplikacije so potem vstopili v njeno spletno banko in ukradli 60.000 evrov. Že dejstvo, da je gospa namestila te aplikacije na telefon, je zaskrbljujoče, za nameček pa je imela na svojem spletnem računu 60.000 evrov dostopne gotovine, ki niso bili nikamor investirani.
Iz posebnih izdaj
Poslovni bonton: poslušajte in ne prekinjajte
Poslovni svet temelji na ljudeh in odnosih. Spoštljiva komunikacija, obzirnost, uvidevnost in prijaznost pa ostajajo
2. tir in posodobitev železnic ne bosta dovolj!
Direktor Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije Robert Sever ugotavlja, da je slovenska logistika s svojimi kapacitetami in zaradi
AI vpliva tudi na fizično varovanje
Kako umetna inteligenca vpliva na varovanje? Kaj prinaša dobrega?, smo vprašali Branka Slaka, predsednika Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja
Hyla: Po svetu imajo že 15.000 prodajalcev
Kako so v Hyli izkoristili družbena omrežja za izjemno rast prav v času epidemije? Zakaj se je spremenila sestava njihove
