»Mladi, še naprej raziskujte. Igrajte se.«

Zakaj po mnenju inženirke leta računalništva v šoli ne potrebujemo? Zakaj pa potrebujemo vsebine o etiki in digitalizaciji? Zakaj se inženirji smejijo, ko razpravljajo o umetni inteligenci?

Rebeka Kropivšek Leskovar je razvojna inženirka v podjetju Elektrina, ki sodi v skupino Interblock. Širši javnosti je postala znana na začetku leta, ko je postala inženirka leta 2024. Poslanstvo inženirk leta je spodbujati dekleta, da se odločajo za inženirske poklice.

Toda Rebeka Kropivšek Leskovar ni klasična inženirka leta, kakršne smo poznali doslej. Poleg svojega dela jo denimo zanima tudi filozofija. Z njo smo se zato pogovarjali malce bolj družboslovno, ne samo naravoslovno. Predvsem o mladih.

Kaj vas je v otroštvu navdušilo, da ste se odločili za inženirsko kariero?

Prvi zametki navdušenja so se pojavili z mojim zanimanjem za znanstveno fantastiko. Tako sem se prvič srečala z znanostjo in tehnologijo. Zares pa sem se za inženirski poklic odločila dokaj pozno, šele ob koncu srednje šole.

Neko poletje sem obiskovala poletno šolo, kjer sem prvič spoznala robotke. Ob teh lego robotkih sem ugotovila, da je to nekaj izjemno zabavnega in da na ta način lahko konkretno ustvarjam znanstveno fantastiko.

»Vedno sem imela zelo rada Star Trek.«

Kako pa vas je znanstvena fantastika navdušila v otroštvu?

Vedno sem imela zelo rada Star Trek. Ta medgalaktična zgodba me je izjemno navdihovala. Od nekdaj me zanima vesolje in tudi raziskovanje.

Kako bi lahko otrokom in šolarjem bolj približali sodobne inženirske poklice – skozi igro ali kako drugače?

Vedno sem bila naklonjena temu, da je določen koncept ljudem predstavljen sproščeno, med igro. Tako v njih vzbudimo veliko več zanimanja, kot pa če otrokom predavamo s terminologijo, ki je nihče ne razume. Kot rečeno, tudi mene so navdušili lego robotki, ki so pravzaprav igrače. Ko je otrok motiviran, pa bo šel raziskovat tudi malo resnejše zadeve.

Katere igre so boljše za otroke, analogne ali digitalne?

Vsaka ima svoj namen. Prek digitalnih iger se ni mogoče naučiti ročnih spretnosti. Lahko pa se otroci učijo logike, ko jo potrebujejo za programiranje. Vsaka stvar je lahko igra. Če z igro pri otrocih krepimo raziskovanje in razvoj, to pomaga.

Kaj pa je v šoli manjkalo vam, da bi lahko še bolj razvili svoj inženirski talent?

Pravzaprav mi ni nič manjkalo, saj sem se dobro znašla. Šole nisem imela najraje. V 6. ali 7. razredu sem pogruntala, da lahko špricam pouk, če sodelujem v različnih umetniških projektih. Umetnost me je zanimala, ker sem praktičen človek. Rada se ukvarjam s projekti; tega v primarnem v šolstvu ni veliko, razen če se znajdeš in jih poiščeš sam.

Otroci, kot sem sama, so hiperaktivni. Nismo navdušeni nad tradicionalnim poukom. Bolj nam ustrezajo nekonvencionalni načini poučevanja.

Kako do več računalništva in sodobnih tehnologij v šoli?

Meni se zdi, da tega ne potrebujemo. Itak imajo zdaj že vsi otroci pameten telefon. Že v moji generaciji smo kot otroci imeli telefone.

Otroci so torej že povezani s tehnologijo, le malo bolj kritično bi jim jo morali predstaviti. Osmisliti bi jim morali, kako naj jo uporabljajo za bolj produktivne namene. To interpretacijo bi morale prevzeti šole.

Bi morali v šole vključiti tudi vsebine etike in digitalizacije?

Ja, se strinjam.

Zdaj je veliko razprav o tem, kako otroke zaščititi pred morebitnimi negativnimi vplivi umetne inteligence in digitalizacije. Kaj menite o tem?

Na koncu je vedno ključno znanje oziroma razumevanje. V znanju je moč. Tehnologija bi morala biti del splošnega znanja. Tako bi ljudje lahko sami zmanjšali posledice manipulacij oziroma negativne posledice njene uporabe.

Kaj menite o predlogu zakona, po katerem otroci v šolah sploh ne bi smeli imeti telefonov?

Ne strinjam se s tem, da neko tehnologijo ali karkoli drugega poskušamo omejevati. Zdi se mi veliko bolje, da ljudem pojasnimo, kako naj neko stvar uporabljajo. Iz zgodovine se lahko učimo, da ljudje tistega, kar je bilo prepovedano, kljub temu niso prenehali uporabljati.

Prepovedana stvar je še toliko slajša, kajne?

Tako je.

»Nihče ni genij, razen Leonarda da Vincija. 😊«

Ali ste študirali oziroma ali se kaj zanimate tudi za družboslovje? Razmišljate precej družboslovno.

Ja, zelo rada imam filozofijo. Zdi se mi, da to pri meni naravno spada zraven. Dobro je, če smo ljudje malo bolj zaokrožene osebnosti. V vsakem primeru pa nam gredo nekatere zadeve bolje od rok kot druge.

Nihče ni genij, razen Leonarda da Vincija. 😊 Ampak dobro je, če znanja med seboj povezujemo. S tem, ko se učimo več družboslovja, namreč tudi tehnologija dobi drugačen vidik. Vse to nam pomaga pri razumevanju sveta in tehnologije.

Kaj pa menite o tem, da bi v računalniške in naravoslovne programe izobraževanja vključili več družboslovnih tematik?

Vsebine tehnologije in etike bi po mojem mnenju morale biti obvezne. Mislim, da bi morali omogočiti tudi več učenja jezikov, na primer na fakulteti za strojništvo. Tako bi se znali bolje izražati, kar bi nam pomagalo bolje razložiti naše ideje. Razumevanje med ljudmi bi bilo boljše. Navsezadnje je tudi jezik orodje tehnologije.

Ali ste optimisti, da bo v prihodnje v Sloveniji več takšnih inženirjev, kot ste vi, ali pa bomo morali privabljati več mladih talentov iz tujine?

Upam, da nas bo več. Nič pa ni narobe tudi s tem, da privabljamo ljudi iz tujine. Svet je že globalno povezan. Ne moremo iti nazaj in živeti v zaprtih skupnostih. Edino pravilno je, da se znanje, ki ga imamo, izmenjuje. Različne kulture prinašajo različne vidike. Lahko prinesejo tudi kaj svežega. Zapiranje skupnosti ni smiselno, dokler se ljudje spoštujejo med sabo.

»Zanimivo mi je poslušati, kako vsaka generacija pravi, da so te mlade generacije lene ali da nočejo delati …«

Ali glede na negotove razmere v svetu pričakujete, da se bo v prihodnje za inženirske poklice odločalo več ali manj deklet?

Pri tem odgovoru bom kar malo inženirska. 😊 Statistika nakazuje trend, po katerem se za takšne študije vsako leto odloča več deklet. To se meni zdi ‘ful fino’, ker bo razmerje med spoloma tako bolj uravnoteženo.

Za zdaj ne kaže, da bi pri nas ženskam omejili izbiro izobrazbe. Dekleta se bodo zato vedno bolj odločala za inženirske poklice. Tehnologija je navsezadnje postala tako pomemben del družbe, da skoraj ni več elementa življenja, v katerem se je ne bi dotaknili.

Kaj bi svetovali podjetjem, ko gre za privabljaje mladih talentov med inženirji? Kako bi jih lahko bolje privabili?

Zanimivo mi je poslušati, kako vsaka generacija pravi, da so te mlade generacije lene ali da nočejo delati …

Kar se dogaja že vso zgodovino … 😊

Res je. Toda v resnici mladi želijo delati. Pri naši generaciji mi je všeč zavedanje, da moramo imeti delo, a da moramo imeti tudi zasebno življenje. Danes mladi želijo ravnovesje med tema deloma svojega bivanja. Če podjetja to omogočajo, bodo mladi zainteresirani. To se mi zdi tudi edino pravilno.

Že s tem, da imamo dostojno delo in dobro zasebno življenje, ki ga omogoča podjetje, smo zadovoljni. Če smo zadovoljni, pa ponavadi tudi dobro delamo.

Torej v današnjem negotovem svetu obstaja skrito nasprotje: mladi proti Trumpu in Musku. 😊

Upam, ker se mi zdi, da smo tudi pri nas mladi kar precej razdeljeni. Toda dokler ne vemo, kakšna bo naša prihodnost, imamo odprte vse mogoče opcije. Od nas je odvisno, kam bomo šli.

»Inženirji se smejimo, ker pri umetni inteligenci ni nič inteligentnega.«

Še eno tehnološko vprašanje: ali snovalci umetne inteligence sploh znajo dobro pojasniti možnosti uporabe umetne inteligence mladim in ljudem nasploh? Veliko je bilo pompa, kaj bo umetna inteligenca naredila, a zdi se, da IT strokovnjaki ljudem pogosto ne znajo najbolje razložiti, kakšna je konkretna uporabna vrednost umetne inteligence.

Tudi inženirji se premalo zavedamo pomena jezika. Pogosto se s širšo javnostjo pogovarjamo kot eksperti, a to ni pravi način komunikacije. Nepoznavalcem ne moremo s strokovnimi izrazi razlagati stvari, ki jih ne razumejo.

Poleg tega še sami inženirji včasih ne vemo zares, kaj vse je mogoče početi z umetno inteligenco. Če se inženirji med sabo pogovarjamo, se pogosto tudi smejimo zaradi tega, ker pri umetni inteligenci pravzaprav ni nič inteligentnega. To je največji hec. V bistvu gre za način promocije in prodaje.

Gre za promocijski trik?

Umetna inteligenca omogoča veliko možnosti, kako jo lahko uporabljamo. Ima potencial. Ni pa neka splošna inteligenca, kot jo imamo ljudje.

To je bolj pametni asistent kot pa inteligenca.

Tako je, še vedno smo na tej ravni.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo razvoj umetne inteligence podprl. Delnice tehnoloških podjetij so takoj poskočile. Nato so Kitajci na trg poslali DeepSeek in vrednost delnic je drastično padla. Zanimiv je bil tehnološki argument: DeepSeek z manj zmogljivo tehnologijo omogoča uporabo takšnih storitev. A ko smo običajni uporabniki preizkusili njegove odgovore, smo bili pogosto zelo razočarani. Mar ljudi tak nezanesljiv produkt ne razočara preveč?

Umetna inteligenca je na začetku vedno pomanjkljiva, potem pa se tako kot mi, ljudje, uči s časom. Sama občudujem DeepSeek v nasprotju s ChatGPT-jem, ker je pri novih tehnologijah pomembno, da so odprtokodne. Samo tako se lahko hitreje učijo, ljudje pa hitreje razvijamo nove tehnologije.

Imate ob koncu še kakšno sporočilo za mlade?

Mladi, še naprej raziskujte. Igrajte se. Tudi potem, ko postanete starejši. V našem šolskem sistemu mlado osebo še vedno poskušamo omejiti. Šole bi morale mlade bolj spodbujati, naj še naprej raziskujejo.

Kaj pa bi svetovali staršem? Zdaj je računalnik tisti, kjer mladi raziskujejo, tam pa ponavadi raziskujejo zelo različne stvari. Kako naj ravnajo starši?

Ne omejujte mladih. Mladi s tehnologijo eksperimentirajo, tako kot denimo z alkoholom. Ko pridejo do neke točke in ne vedo, kaj narediti, je pomembno, da imajo zaupanje v svoje starše. Da se lahko pogovorijo z njimi. Zato je pomembno tudi, da so se starši sposobni dejansko pogovarjati z otroki.

V zgodovini so mladi raziskovali realno okolje, zdaj pa bolj raziskujejo tudi virtualno okolje.

Tako. Samo na drugi platformi so.

Iz posebnih izdaj
  Preberite tudi
Pomakni se na vrh