»Govorimo o alfa samcih, in ne o alfa samicah.«

V Sloveniji smo zelo zadovoljni s prodajo v prvih treh letih, kolikor smo na trgu. Naše ambicije so, da se najprej razširimo v sosednje države, poleg tega pa bomo še pred poletjem vstopili na trg Združenih arabskih emiratov. Ideja je, da se razširimo globalno, na svetovni trg.

Kaj bi svetovali mladim podjetnicam? Naj bodo bolj ambiciozne ali ne?

Mislim, da to je povezano z značajem. Če želiš biti podjetnica, moraš biti ambiciozna. To je predpogoj za uspeh.

Verjetno se srečujete s podjetnicami, tudi z mlajšimi. Se vam zdi, da so v Sloveniji mlajše ženske dovolj ambiciozne? Bi bile lahko bolj? Na lestvicah največjih slovenskih podjetnikov je namreč zelo malo podjetnic, čeprav jih v podjetništvu ni tako malo.

Zdi se mi, da je to nekoliko odvisno od narave. V naravi govorimo o alfa samcih – in ne o alfa samicah. Šah kot strateška igra to zelo dobro ponazarja. Mogoče je miniatura podjetništva in življenja. Izrazito prednjačijo moški. Ženske evolucijsko morda nismo toliko ustvarjene za takšne vloge.

A to se spreminja, tudi v politiki. V Sloveniji so ženske na vrhu politike. Mislim pa, da ta razlika med spoloma obstaja. Moški in ženske smo različni in s tem ni prav nič narobe. Vsak se mora dobro počutiti v svoji vlogi in odkriti, zakaj je prišel na svet. Temu mora slediti. Ni narobe, če nisi vedno v prvi vrsti.

Kaj pa bi svetovali mladim zobozdravnicam in zdravnicam? Naj gredo v podjetništvo bolj ambiciozno ali ne?

Še iz Jugoslavije smo prinesli miselnost, da je zdravstvo brezplačno oziroma da naj bi bilo zdravljenje večinoma krito iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Sama to še vedno podpiram.

Toda realna slika ni takšna. Javno zdravstvo ne zagotavlja dovolj kvalitetnih zdravstvenih storitev, zato je dobro, da ga s podjetništvom okrepimo in ponudimo storitve na trgu, ker je po njih vse več povpraševanja.

Zakaj Slovenci po zobozdravstvene storitve tako množično odhajajo na Balkan?

Mislim, da je bilo tega v preteklosti več, ker so bili tamkajšnji ponudniki marketinško bolj agresivni kot slovenski. V Sloveniji je med zdravniki veljalo prepričanje, da oni lahko, mi pa ne. Moj soprog Marko, moj prvi učitelj, mi je zatrdil, da to ni res in da smo tudi mi lahko marketinško aktivnejši.

Kodeks delovanja v zdravstvu je pomemben, toda vanj je treba ustrezno vpeljati tudi marketing. To se je v zadnjih letih bistveno spremenilo. Zdaj znamo tudi v Sloveniji povedati, da smo sposobni in da smo tukaj, zato Slovenci po te storitve ne hodijo več toliko v tujino.

Poleg tega je bilo v preteklosti na Balkanu precej ponudnikov, ki so ponujali slabšo kakovost storitve po nižji ceni. Seveda vsakdo išče hitro in poceni rešitev. To se zdi najboljša dobitna kombinacija, ampak na dolgi rok so ljudje ugotovili, da to žal ni vedno dobro. V medicini obstajajo pravila, ki se jih je treba držati. S kolegi imamo izkušnje, da ljudje, ki so se opekli s slabo storitvijo, pridejo iskat rešitev v Slovenijo in ne vprašajo več, koliko stane.

Pred leti mi je eden od poznavalcev razlagal, da je bilo tako zato, ker so bili slovenski zasebniki v zobozdravstvu premalo podjetniško ambiciozni v primerjavi s tistimi v jugovzhodni Evropi. Da so premalo vlagali – ne le v marketing, ampak tudi v tehnološko opremo –, večinoma pa so delali sami, skupaj z medicinsko sestro. Se s tem strinjate?

Takrat smo v Sloveniji zagotovo zaostali. Strinjam se, da so na Balkanu tudi visokokvalitetne storitve, a cene teh so znane. Razlog za takšne razmere je bilo predvsem prepričanje, tudi pri posameznikih, da moramo mi ostati v javnem zdravstvu.

Kako inovativen je javni zobozdravstveni sektor v primerjavi z zasebnim?

Seveda je bistvena razlika. Že zato, ker v javnem sektorju ni dobrih možnosti napredovanja. To je bil tudi glavni razlog, da sem ga zapustila.

V svojem poklicu se je nujno strokovno razvijati. Ne pa, da ti delo narekujejo pravila, ki niso v skladu stroko. V takšnem položaju trpiš, ko spremljaš nenehen razvoj zdravstva, ne moreš pa uporabiti novih rešitev, ki ga prinašata napredek in tehnologija.

Kako bi po vašem mnenju najhitreje skrajšali čakalne vrste v zdravstvu? Kaj bi bilo treba storiti?

To je bolj vprašanje za politiko.

Vem, toda dobro poznate organizacijo dela v zdravstvu.

Vsekakor je treba odpraviti korupcijo, saj so tu velike finančne izgube. Poslušati je treba stroko, vsak na svojem področju. Ljudem je treba dati možnost, da zdravijo s sodobnim načinom.