3 različni scenariji treh odličnih gradbenih podjetnikov
Kaj so nam o napovedih za gradbeništvo povedali trije podjetniki, za katerimi je uspešno leto: Sabina Sobočan, Marko Lukić, Andrej Repše in Andrej Klančar.
Gradbinci v Sloveniji so v tretjem letošnjem četrtletju poslovali dobro, tudi zaradi precejšnjega zaposlovanja tujih državljanov, navajajo pri Umarju. Med potrošniki v zadnjih tednih vlada več nezaupanja, to pa lahko vpliva tudi na gradbeno panogo. Kaj gradbincem prinaša leto 2023 na evropskih trgih, kjer so naša podjetja močno prisotna?
»Gradbeno panogo v Evropi čakata dve zahtevni leti. V 2023 bo rast gradbeništva 0,2-odstotna, v 2024 ne bo rasti. Okrevanja ni mogoče pričakovati do leta 2025.« Tako so konec novembra sporočili iz združenja Euroconstruct, ki je osredotočeno na gradbeništvo in v katerega so vključeni analitiki iz več evropskih držav, med njimi Nemčije, Francije in Velike Britanije.
Skoraj vsi kazalniki, ki vplivajo na povpraševanje v gradbeništvu, so pesimistični, pravijo pri organizaciji Experian, ki sodeluje pri analizah Euroconstructa: gospodarska aktivnost, cene, obresti in zaupanje potrošnikov. Dodajajo, da na poti do točke, ko se bo krivulja obrnila, gradbeništvo čaka zahtevno obdobje prilagajanja
Velik del negativne napovedi temelji na bivalnih novogradnjah in obnovitvah bivalnih gradenj.
Vir: Euroconstruct
Kako na tveganja v prihodnjem letu gledajo slovenski podjetniki iz gradbene panoge? Katera so ključna in kako se pripraviti nanje?
Po besedah Andreja Repšeta, lastnika podjetja Armat, se večje investicije že ustavljajo.
»Slovenija je tudi v gradbeništvu odvisna od dogajanja v Evropi, predvsem od razmer v Nemčiji. Cene, ki so poletele, so za resna investiranja previsoke. Četudi so se umirile, se investitorji ne bodo odločili graditi, če to ni nujno. Cene gradbenih materialov so v glavnem vezane na ceno nafte. Ta je rekordno visoka, zato v panogi vsaj še v letu 2023 ni pričakovati večjih sprememb.«
Za zdaj kaže, da bo projektov tudi prihodnje leto veliko, pa pravi Andrej Klančar, lastnik in direktor podjetja Klančar Žerjavi. »Domnevam, da takih drastičnih podražitev železa, lesa, izolacije in drugih materialov ne bo več. Prišlo bo do nekoliko manjšega povpraševanja, ponudbe bo več in špekulacij manj. To pa je zdravo za celotno panogo.«
Dodaja, da ne pričakuje ustavljanja projektov, bo pa zaradi višje cene izposojenega denarja rast novih projektov verjetno ustavljena.
TVEGANJA
1. Geopolitična: evropski gradbinci že odpuščajo
»Med večjimi tveganji v gradbeništvu, ki se bodo nadaljevala tudi v prihodnjem letu, so globalna geopolitična tveganja in podnebne spremembe, izpostavlja Sabina Sobočan, lastnica in direktorica Varisa iz Lendave.
»Napad Rusije na Ukrajino je pokazal, kako naivno so se politiki Evrope opirali na dobave ključnih energentov, predvsem plina in nafte iz ene države, Rusije. Gospodarstveniki razmišljamo, kako preživeti težje čase. Zaostruje se; mnoga podjetja v Evropi že odpuščajo, nekatera se tudi zapirajo, saj sicer lahko izgubijo vse,« izpostavlja Andrej Repše.
2. Kadrovska: tuji delavci odhajajo
Če smo še pred kratkim v Sloveniji gostili več kot 100 tisoč delovno aktivnih tujcev, od tega velik delež v gradbeništvu, največ iz Bosne in Hercegovine, mnogih danes ni več pri nas. V svoje delovno okolje so jih privabile Avstrija, Nemčija in severnoevropske države, kjer zaslužijo dvakrat ali trikrat bolje kot pri nas v Sloveniji, izpostavlja Andrej Repše.
V Slovenijo lahko danes privabimo le delavce iz oddaljenih držav, od katerih mnogi nimajo ustreznih kompetenc, dodaja. Privabljanje kompetentnih delavcev predstavlja tveganje, ki je povezano z razbremenitvijo plač, da bodo delavci dobili več na račun, pojasnjuje Repše.
»Sedanja politika žal še kar teži k uravnilovki. Politika žal ne razume, da je poslovno okolje vse bolj nepredvidljivo in neprivlačno,« dodaja in izpostavlja tudi socialno kapico, ki bi pomagala zadržati najbolj ključne delavce.
3. Inflacijska: čakali bodo na druge čase
Inflacija gradbenike postavlja pred izziv pretvarjanja naraščajočih cen materialov in storitev v končne produkte, kar je le delno mogoče, izpostavljata Marko Lukić, lastnik in direktor podjetja Lumar IG, in Sobočanova.
Visoke obrestne mere vplivajo na dostop do kapitala: »Delu končnih kupcev bodo gotovo onemogočile načrtovano gradnjo lastnih objektov. Kupci ne bodo kreditno sposobni ali pa bodo čakali na drugačne čase,« meni Lukić.
4. Državna: ali bo zdržalo zlato investicijsko pravilo?
»Tveganje vidim v tem, da država trenutno ne odpira novih projektov in ne potrjuje že predvidenih. Zaradi tega lahko nastane nekaj strahu, to pa lahko privede v cenovno vojno med gradbinci,« ocenjuje Andrej Klančar. »Država je večkrat obljubila, da bo količino državnih projektov regulirala po zlatem investicijskem pravilu. Zadeva v sosednji Avstriji krasno deluje že leta. Računam, da bo zaživela tudi pri nas.«
5. Administrativna: birokracija še kraljuje
»Administrativni postopki pred začetkom gradnje so pri nas problem, opozarja Klančar in razloži svojo ugotovitev:
»Publikacija Doing Business 2020 je Slovenijo uvrstila na 119. mesto od 190 držav pri kriteriju ‘pridobivanja upravnih dovoljenj za gradnjo reprezentativnega objekta’. Celoten postopek pridobitve dovoljenja vključuje 17 administrativnih postopkov. To je veliko v primerjavi s povprečjem EU, kjer je ta številka 12,7.«
Težava je po njegovih besedah tudi pri izvedbi: »Izvedba vseh predpisanih postopkov v povprečju traja kar tri mesece dlje od povprečja OECD. Cena teh postopkov je zato dvakrat višja.«
Recesija je tukaj in kaj lahko se zgodi, da bo marsikatero podjetje v branži preživelo težje kot v zadnji krizi med letoma 2008 in 2010.«
Andrej Repše, Armat
NASVETI
1. Eksperti: »Najboljše nagradite!«
S kadri se v letu 2023 povezujeta tako tveganje kot priložnost. »Če v preteklosti podjetja niso ustrezno ravnala z ljudmi, bodo tudi kratkoročno težko kaj naredila. Ali pa bo to zelo drago,« ocenjuje Lukić.
Ključno bo ohranjanje vrhunskih kadrov, je prepričan Klančar.
»Najboljše nagradite in motivirajte. Ti vedno lahko odidejo od vas ali pa veliko prispevajo k rasti in razvoju podjetja,« pravi Andrej Repše. Najboljši kadri so sposobni manevriranja in prilagajanja v okolju, ki se zelo hitro spreminja.
2. Protistrup za inflacijo: zeleni razvoj
Inflacija. »Za podjetja je pomembno, kakšne pogodbe bodo sklepala. Zlasti ker se je posebno v segmentu B2B oziroma javnih naročil pokazalo, kako zahtevna je ustrezna pretopitev povišanja vhodnih cen v ceno končnih produktov. Svetujem vztrajnost, tudi panogi kot celoti, ki bi morala imeti pri tem jasna stališča in ne bi smela popuščati,« poudarja Marko Lukić in dodaja: »Zelo pomembno bo ohranjati ustrezno likvidnost in kljub krizi razvijati nove zelene produkte.«
3. Z močnejšo digitalizacijo do mladih
Gradbeništvo bi morali močneje digitalizirati. S tem bi pridobili učinkovitost in zbudili zanimanje mladih, da vstopijo v panogo, ki spet lahko postane atraktivna, meni Andrej Klančar.
Svetuje še: »Podjetja naj razmišljajo o specializaciji oziroma ugotovijo, kje so res dobra in konkurenčna. Najmočnejšim področjem naj se še bolj posvetijo. Generalisti imajo navadno večje izzive kot specialisti.«
4. Varčujte, pa ne bo treba toliko služiti
»Varčujte, zmanjšajte kreditno izpostavljenost. Česar ne boste zapravili, vam ne bo treba zaslužiti,« svetuje Andrej Repše. »Pripravite se na najtežje odločitve. Sledila bodo odpuščanja, ker krizi v Evropi ni videti konca. Naša politika ima svoj fokus naravnan na štiri leta.«