Udeležba delavcev pri dobičku in opcijsko nagrajevanje

Ali bodo pravila nagrajevanja bolj življenjska?

Kaj predlaga gospodarsko ministrstvo? Kaj na to pravijo v gospodarstvu? Ali bo zakon res zaživel?

V Sloveniji od leta 2008 velja Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob), ki še ni bil spremenjen. Zaradi pomanjkljivosti v tem zakonu ter nizkega števila podjetij, ki so se odločila za udeležbo delavcev pri dobičku, je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) pripravilo predlog novega zakona, ki ureja to področje.

Namen sprememb je spodbujati sodelovanje delavcev pri delitvi dobička in nagrajevanju. Predlagani zakon bo obravnavan v Državnem zboru v skladu z ustaljenim zakonodajnim postopkom. Preverjali smo, kaj je o tej novosti znanega.

Kaj so prednosti novega zakona?

Na ministrstvu izpostavljajo:

  1. nov predlog zakona poenostavlja postopek, saj odpravlja registracijo pogodb med delodajalci in delojemalci,
  2. povečuje se obseg deleža za delavce,
  3. uvaja družbeniško in alternativno shemo,
  4. spreminja se višina davčnih olajšav, tako za podjetja kot za delavce,
  5. davčna obveznost za plačilo davka od delnice oziroma poslovnega deleža, ki jo delavec pridobi na podlagi delniške ali družbeniške sheme, je odložena do odsvojitve,
  6. odpravlja omejitev razpolaganja z delnicami (in poslovnimi deleži),
  7. uvaja opcijsko nagrajevanje delavcev ter
  8. drugače ureja davčno obveznost opcijskih pravic v inovativnih zagonskih podjetjih in podjetjih z visoko dodano vrednostjo.
Razočaranje, ker zakona letos še ne bo

Kaj pa o predlogu novega (dopolnjenega) zakona o udeležbi delavcev pri dobičku in opcijskem nagrajevanju pravijo v gospodarstvu?

Sonja Šmuc, direktorica HRM in strateških projektov pri Dewesoftu, pravi, da veliko podjetij ob koncu leta del dobička nameni zaposlenim. Vendar pri tem uporabijo druge poti, kot je zakon o udeležbi delavcev pri dobičku.

»Po trenutno veljavnem zakonu v Sloveniji deluje le osem podjetij, kar pomeni, da je popolnoma invaliden,«

poudarja Šmuceva in dodaja, da se za samo osem podjetij zakona ne piše. Da bi postal uporaben, ga je treba spremeniti. Tega se je lotila široko zastavljena delovna skupina pod vodstvom MGTŠ, v kateri je s svojimi predlogi sodeloval tudi Dewesoft.

»Prišli smo do rešitev, ki niso idealne – druge države imajo bolj preproste rešitve –, so pa neprimerno boljše od sedanjega zakona in bi bile uporabne za marsikatero podjetje.« Po njenih besedah so pričakovali, da bo zakon, od katerega bi največ pridobili zaposleni, letos šel skozi parlamentarne postopke, a se to še ni zgodilo.

»V Sloveniji res dolgo traja, da uveljavimo dobre rešitve, vmes pa marsikatera tudi umre. Upamo, da ne bo takšna tudi usoda tega zakona,« izpostavlja Sonja Šmuc.

  Sorodni prispevki

Pomakni se na vrh