Pokojninska reforma: iz 65 na 67 let. Pa bo uspelo?
- Maja Virant
- 3 aprila, 2024
- Trendi
- Foto: stock.adobe.com
Ključna sprememba, ki jo predlagajo snovalci reforme, je dvig starostne meje za upokojevanje s 65 na 67 let. A razlika dveh dodatnih let bi veljala le za tiste, ki ne bi imeli 40 let delovne dobe, pojasnjuje državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija:
Daljšanje tega bi bilo neučinkovito in nepotrebno. Trenutno hodijo v pokoj ženske pri 61,7, moški pri 62,8 leta. To starost, dejansko starost pri upokojitvi, bi želeli, da se podaljša, ker si bomo potem lahko privoščili višje pokojnine.«
Poleg tega bi pri izračunu pokojnine upoštevali vseh 40 let in ne več 24, kot to velja sedaj. Pa bi to sploh šlo?
Matej Lahovnik, član strateškega sveta za makroekonomska vprašanja, misli, da ne:
Politično zagotovo ni realno, da bi hkrati podaljšali delovno dobo in še dvignili upokojitveno starost. je pa jasno, da mora biti reforma taka, da bo tudi ekonomsko finančno vzdržna.«
Člani strateškega sveta za makroekonomijo pri predsedniku vlade sicer podpirajo, da višina pokojnine ne bo več povprečje 24 najboljših let, pač pa bodo upoštevali vseh 40 z izbrisom najslabših pet.
Promocijsko besedilo
In kdaj lahko gremo od besed k dejanjem? No, tukaj se vedno malo zaplete. Na vladno mizo bi pokojninska reforma sicer morala že januarja, pa se je zaradi nesoglasij, predvsem na relaciji: finance – delo zamaknilo. Vlada naj bi izhodišča dobila čez nekaj tednov, potem pa sledi pol leta pogajanj s socialnimi partnerji, poročajo na portalu 24ur.com.
Sorodni prispevki