Podjetniški potencial: kaj bi nas moralo skrbeti?
- Maja Virant
- 3 aprila, 2024
- Nasveti
- Foto: stock.adobe.com
Podjetniški potencial: 5 razlogov za skrb
Pri podjetniškem potencialu strokovnjaka, uspešen podjetnik, lastnik in direktor podjetja Gambit Trade ter še nekaterih drugih, Aljoša Domijan, in izredni profesor na GEA College dr. Mitja Jeraj, navajata 5 razlogov, zakaj bi nas do konca desetletja moralo tudi skrbeti.
1. Skromna rast
Napovedi za rast BDP so relativno pesimistične, opozarja Jeraj: »Umar za leto 2024 napoveduje 2,8-odstotno rast, v letu 2025 pa samo 2,5-odstotno.«
2. Manjša potencialna potrošnja
BDP na prebivalca je v Sloveniji nižji od povprečja Evropske unije (pri nas je bil po podatkih Eurostata BDP na prebivalca po kupni moči v letu 2022 31.500 EUR, v EU pa 35.300).
To pomeni, da je v Sloveniji v povprečju manj razpoložljivega prihodka, kar nakazuje na manjšo potencialno potrošnjo, pojasnjuje Jeraj: »Za slovenska podjetja bi bilo bolj smiselno, da se osredotočijo na tuje trge, če hočejo rasti na dolgi rok.«
Kaj čaka slovenske podjetnike do leta 2030?
Kje so priložnosti za rast v podjetništvu do konca desetletja? Kaj nas lahko skrbi in kako se z izzivi spoprijeti? Raziskali smo, kam bo šlo slovensko podjetništvo do leta 2030.
3. Slovenija je nezanimiva za tuje investicije
Slovenija po Jerajevih besedah ni zanimiva za neposredne tuje investicije (greenfield) in je pri tej kategoriji na repu Evrope: »Investitorji, ki vlagajo v panoge z visoko dodano vrednost, imajo radi urejen sistem, ki se ne spreminja z vsako vlado.«
Trenutna vlada zagovarja stališče, da so davki v Sloveniji prenizki, kar vsekakor ni dober signal za lastnike kapitala in za investicije v Slovenijo, opozarja Jeraj. Ti ukrepi so ovira za gospodarstvo.
Če ne bo drastičnih sprememb v odnosu politike do gospodarstva, se trend rasti ne more nadaljevati s takšnim tempom, saj za to ni realne osnove, je še kritičen Jeraj.
4. Selitev podjetij v tujino
Eden izmed temeljnih stebrov EU je prost pretok kapitala in mnogi uspešni lastniki kapitala to udejanjajo. Selitev podjetij v tujino zato ni nevarnost, temveč realnost Slovenije kot države članice EU, nadaljuje Jeraj:
»To možnost so izkoristili nekateri izmed najbolj izpostavljenih posameznikov v medijih za svoja podjetja, kot so Outfit7 (družina Login), Studio Moderna (Družina Češko), Aulon (Aleš Musar) in Vaider Group AG (družina Lah).«
5. Fenomen odliva možganov v tujino
To je po mnenju Mitje Jeraja največja past za slovensko podjetništvo. Doma izšolani eksperti najdejo boljše službe na tujem in si s tem omogočijo višjo kakovost življenja. Beg možganov vlada očitno rešuje s krpanjem vakuuma z nezakonitimi migranti:
»To so pasti, ki bodo, če se trend ne bo ustavil, postavile konstitucijo naše današnje realnosti na glavo, saj izgubljamo vrhunske strokovnjake, kar se bo poznalo na dodani vrednosti in inovativnosti gospodarstva v prihodnosti.«
Kje so rešitve, da ohranimo podjetniški potencial?
Sinhronizacija izobraževanja s potrebami trga.
Podjetja v globalnih tržnih nišah beležijo eksponentno rast, medtem ko imajo podjetja, osredotočena na slovenski trg, težave. Jeraj poudarja potrebo po izboljšanju davčnega okolja, zmanjšanju birokracije in spodbujanju podjetniške miselnosti. Predlaga tudi sinhronizacijo izobraževanja s potrebami trga ter promocijo poštenega dela in odličnosti že v osnovnih šolah.
Z umetno inteligenco proti begu možganov.
Aljoša Domijan opozarja na pomen uporabe umetne inteligence in poudarja, da je treba strateške prednosti izkoristiti danes. Pri tem izpostavlja potrebo po vključitvi umetne inteligence v izobraževalni sistem, da bi se izognili begu možganov.
Profesionalno kadrovanje v javnem sektorju.
Jeraj izpostavlja tudi nujnost kadrovanja na ključnih mestih, financiranih iz javnih sredstev, s kvalificiranimi posamezniki. Kljub poznavanju problemov in predlaganim rešitvam namreč ostaja vprašanje, zakaj primanjkuje volje za njihovo izvajanje.
Celotni članek je na voljo na povezavi.
Sorodni prispevki
