Davčna razbremenitev, investicije, novi trgi … Kaj (še) zagovarjata Šircelj in Kajzer?

Pred pristojnima odboroma sta zaslišanje prestala tudi kandidat za ministra za finance v četrti vladi Janeza Janše Andrej Šircelj in kandidat za ministra za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer. Kar precej njunih napovedi je tako ali drugače povezanih z gospodarstvom.

Kaj je za gospodarstvo napovedal Andrej Šircelj

1. Davčna razbremenitev dela in kapitala

Napovedal je ukrepe za povečanje konkurenčnosti gospodarstva ter spodbujanje investicij, zavrnil pa idejo o uvedbi davka na nepremičnine.

Konkretneje glede davčne razbremenitve si prizadeva za: zvišanje splošne olajšave pri dohodnini, spremembe dohodninske lestvice ter odpravo najvišjega 50-odstotnega dohodninskega razreda, posebno olajšavo za mlade do 29. leta in uvedbo t. i. družinske dohodnine.

2. Rebalans proračuna in nižji primanjkljaj

Med prvimi nalogami vidi pripravo rebalansa državnega proračuna s ciljem spraviti primanjkljaj pod tri odstotke BDP-ja. V načrtu je postopno vračanje javnih financ v bolj vzdržne okvire.

3. Prijaznejše okolje za podjetništvo in inovacije

Izpostavil je pomen produktivnosti, podjetniških vlaganj in inovacij, kjer EU vse bolj zaostaja. V zvezi z naložbami, predvsem tujimi, je razmišljal, da bi jih podprli s povezanima bančnim in javnim kapitalom.

Kaj je za gospodarstvo napovedal Tone Kajzer

1. Krepitev gospodarske diplomacije

Zunanja politika mora po njegovem prepričanju bolj slediti strateškim interesom države, kar vključuje pomoč slovenskim podjetjem pri prodoru na tuje trge in privabljanju investicij.

2. Predvidljivo mednarodno okolje za gospodarstvo

Težil bo k zunanji politiki, ki temelji na dolgoročnih interesih, ne pa na političnih ali celo ideoloških vprašanjih. Tak pristop bi po njegovem omogočil bolj predvidljivo in dolgoročno usmerjeno delovanje države v mednarodnem prostoru.

3. Močnejša vpetost v EU in zavezništva

Izpostavil je tudi pomen strateških partnerstev in mednarodnega sodelovanja, ki slovenskemu izvoznemu gospodarstvu zagotavljajo dostop do trgov in stabilnejše poslovno okolje.

Kot rešitve za ključne izzive v času geopolitičnih kriz izpostavlja krepitev konkurenčnosti, debirokratizacijo, krepitev skupnega kapitalskega trga ter evropske obrambne avtonomije ob ohranjanju transatlantske povezave.

  Preberite tudi
Iz posebnih izdaj
Pomakni se na vrh