Zakaj se splača, da starejši delajo?

1. Priložnost: program ASI+ za boljše vključevanje starejših

Kot so nam povedali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), z različnimi ukrepi pristopajo k višanju aktivnosti starejših v Sloveniji. Eden od teh ukrepov je projekt »Podpora podjetjem za podaljševanje delovne aktivnosti – ASI+«, ki ga izvaja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS ter bo trajal do konca leta 2028.

S tem projektom se osredotočajo na vključevanje zaposlenih, starejših od 50 let, zlasti starejših od 55 let, in nižje izobraženih v motivacijske programe in usposabljanja za krepitev njihovih kompetenc.

»Med cilji projekta je tudi odprava stereotipov o starejših zaposlenih in opolnomočenju delodajalcev za upravljanje starajoče se delovne sile ter spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja s prenosom znanj med generacijami,« pravijo na ministrstvu.

Aktivnosti v okviru programa ASI+ so:

* nadgradnja Kataloga ukrepov za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih – celoviti pregled dobrih praks in rešitve za upravljanje starejših zaposlenih v podjetjih;

* izvedba delavnic za delodajalce, predvsem vodilne in kadrovske delavce, namenjenih krepitvi učinkovitega upravljanja starejših – predvidena izvedba 8 modularnih usposabljanj;

* podpora delodajalcem pri oblikovanju in uveljavljanju strategij in načrtov ukrepov za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih ter krepitev njihovih kompetenc – predvidena je objava dveh javnih razpisov (prvega v prvi polovici leta 2025 in drugega v 2026). Načrtovana je vključitev 15.800 starejših zaposlenih.

2. priložnost: spodbude za daljšo delovno aktivnost

Kot pravijo na ministrstvu, pa že zdaj v okviru veljavnega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja obstajajo določene spodbude za podaljševanje ostajanja v zaposlitvi tudi po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev oziroma za preprečevanje prezgodnjega upokojevanja.

Zavarovanci, ki izpolnijo pogoje za starostno pokojnino in kljub temu ostanejo v zavarovanju, imajo trenutno na voljo tri ugodnosti.

a. Institut izplačila dela pokojnine – 40 % prva tri leta oziroma 20 % starostne pokojnine po poteku treh let.

b. Bonus v obliki dodatnega oziroma višjega odmernega odstotka pri odmeri pokojnine. Namenjen je zavarovancem, ki so začeli delati zgodaj in zato zgodaj dopolnijo pogoje za starostno upokojitev.

c. Delna pokojnina, ki je namenjena postopnemu prehodu iz aktivnega statusa v status uživalca pokojnine. Pri tem se lahko delovno aktivni zavarovanci, ki sicer izpolnijo pogoje za starostno ali predčasno pokojnino, odločijo, da trg dela zapustijo le delno in se upokojijo zgolj v določenem delu (upokojitev za 1 do 6 ur, delo za 2 do 7 ur / obvezna vključitev v zavarovanje za najmanj 2 uri na dan ali 10 ur na teden).

3. priložnost: olajšava za podjetja

Po veljavni zakonodaji za delodajalce obstaja tudi olajšava za starejše delavce. Ta delodajalce spodbuja, da zaposlujejo oziroma ohranjajo zaposlitev starejšim delavcem. »Gre za delno oprostitev plačila prispevkov delodajalcev v višini 30 % za zavarovance v delovnem razmerju, ki so dopolnili 60 let starosti. Oproščeni del prispevka delodajalca za navedene delavce plačuje Republika Slovenija,« so povedali na ministrstvu.

Laura Smrekar ob tem dodaja, da bi bilo dobro, če bi delodajalci intenzivno razmišljali o tem, kako starejšim zagotoviti bolj prijazna delovna okolja in delovna mesta.

»Ne govorimo le o mentorstvu in prenosu znanj, ampak tudi o številnih drugih aktivnostih in dodatnih programih. Veliko energije in časa namenjamo strategijam privabljanja mlajših talentov. Če bi toliko razmišljanja in časa namenili tudi zadrževanju, razvoju in opolnomočenju zrelejših zaposlenih in njim prilagojenih delovnih mest, bi zagotovo našli več inovativnih rešitev.«

4. priložnost: nova pokojninska reforma

Vlada RS bo leta 2025 pripravljeno vladno gradivo z zakonskimi spremembami o pokojninski reformi posredovala v zakonodajno obravnavo.

»Kaj točno bo prinesla pokojninska reforma, še ne vemo. A dejstvo je, da mnogi od nas komaj čakamo, da odidemo v pokoj, to pa ustvarja občutek, da je čas, ki ga preživimo v delovnem okolju, v službi, preživet brez pravega smisla,« pojasnjuje Smrekarjeva in nadaljuje:

»Začeti bi morali s premislekom o tem, kako lahko to paradigmo spremenimo. Namesto da bi se osredotočili na dolžino delovne dobe kot na obveznost, bi lahko predstavljanje koristi in pozitivnih zgodb o delovni aktivnosti v zrelejših letih vzbudilo drugačen pogled. Mnogi se ne zavedajo, da delo poleg finančne stabilnosti lahko prinese tudi smisel, družbeno povezanost in osebno rast.«

Število brezposelnih, starejših od 55 let, se znižuje. V zadnjem letu se je to število znižalo za nekaj manj kot 1.500 starejših od 55 let. »Kljub nekaterim pozitivnim trendom pa se zavedamo, da problematika zaposlovanja starejših na trgu dela ni razrešena ter zahteva dodaten trud in aktivnosti,« poudarjajo na Zavodu za zaposlovanje.