Top 8 birokratskih izzivov podjetij v praksi

Izzivi se seveda razlikujejo glede na panogo, vendar smo izpostavili osem ključnih. Prve štiri so izpostavili v podjetju Lumar IG, druge štiri pa v Plastiki Skaza.

1. Dolgotrajni postopki pridobivanja gradbenih dovoljenj

»Postopki za pridobitev gradbenih dovoljenj so resnično zapleteni in dolgotrajni. Glavni razlog je sistem pridobivanja mnenj in soglasij različnih organov, ki teh pogosto ne izdajo v predpisanih rokih ali pa jih sploh ne podajo. Upravne enote jih nato dodatno pozivajo k podaji mnenj, kar postopke še podaljšuje. Tako ni upoštevan zakonsko določeni ‘molk organa’,« pojasnjujejo v podjetju Lumar IG.

2. Kompleksne okoljske regulacije

»Stroge in pogosto nejasne okoljske zahteve ter dolgotrajni postopki pridobivanja okoljskih soglasij upočasnjujejo izvedbo projektov in povečujejo stroške.«

3. Nepredvidljive spremembe zakonodaje

»Pogoste in nepremišljene spremembe zakonov in podzakonskih aktov povzročajo pravno negotovost in otežujejo dolgoročno načrtovanje projektov. Na številnih področjih se pojavlja prenormiranost. Pogosto prihaja tudi do nenadnih sprememb zakonodaje zaradi nekaj ekscesnih primerov.«

4. Obsežne administrativne zahteve

»Podjetja se ubadajo z obsežnimi administrativnimi obremenitvami, kot je podrobno evidentiranje delovnega časa. Primer dodatne birokratizacije je Uredba EUDR, ki zahteva spremljanje in označevanje toka lesa in lesnih produktov. Čeprav je bila sprejeta z namenom zaščite tropskega pragozda v Braziliji, povzroča dodatne birokratske postopke v EU in državah, kjer je že zdaj premalo poseka.«

5. Kompleksnost evidentiranja razvojnih stroškov

»Evidentiranje razvojno usmerjenih stroškov je izjemno zahtevno. Če želi podjetje te stroške uveljavljati kot investicijo v razvoj in si s tem znižati davčno osnovo, mora pripraviti obsežno dokumentacijo, vključno s študijami, ki dokazujejo skladnost s predpisanimi pogoji,« izpostavlja Niko Medved, pomočnik direktorja Skaze.

6. Trajnostno poročanje in revizija

»Z novimi zakonskimi zahtevami prihaja dodatna trajnostna revizija, ki bo ločena od finančne revizije. Revizor bo moral biti seznanjen tudi s finančnimi podatki, kar pomeni dodatno usklajevanje. Podjetje bo moralo za pripravo trajnostnega poročila zagotoviti dodatnega zaposlenega ali zunanjega izvajalca.«

7. Nepreglednost razpisnih postopkov

»Vsak razpisovalec določa svoj sistem poročanja, kar povzroča nepreglednost in dodatno administrativno breme. Pomanjkanje enotnosti pomeni, da se morajo podjetja vedno znova prilagajati različnim metodam.«

8. Zamudno statistično poročanje

»Podjetja morajo na mesečni ravni pripravljati in oddajati različna statistična poročila Banki Slovenije in Statističnemu uradu Republike Slovenije.«

Celoten članek si preberite v zadnji izdaji revije Podjetna Slovenija.