Kateri so najbolj poslušani podjetniški podkasti?

Prav na tem področju se zdi razmah omenjenih vplivnežev in ‘vplivnežev’ največji. Področje gospodarstva in podjetništva je v zadnjih letih doživelo izrazit razcvet pogovornih vsebin.«

Podkastni prostor je postal digitalni forum, kjer se oblikujejo mnenja, razprave in trendi, vpliv pa ni odvisen od vizualne podobe ali agresivne promocije, temveč od kakovosti pogovora, pristnosti in globine misli. Brkić Hendrickx dodaja, da so med najbolj poslušanimi formati podkasti, kot so:

• Money-How z Marjo Milič,

• Supermoč Petre Kovič,

• podkast Financ,

• podkast SBC z Gregorjem Trebušakom in

• podkast dr. Aleksandra Šinigoja,

• izjemno prepoznaven pa je tudi AIDEA Klemna Selakoviča:

»Ti in še mnogi drugi podkasti skupaj tvorijo pester spekter gospodarskih vsebin, od osebnih financ in podjetniških zgodb do analitičnih pogledov na slovensko gospodarstvo. Postali so prostor, kjer se rojevajo mnenja, izmenjujejo izkušnje in oblikujejo trendi.«

Podatki Press Clippinga dodatno osvetljujejo obseg tega ekosistema

Janez Kne, vodja analiz pri podjetju, izpostavlja, da podkaste sistematično spremljajo že več let in da je analiza usmerjena prav v gospodarske vsebine ter z njimi povezane posameznike.

V eni od zadnjih analiz so med 1. in 30. septembrom 2025 v slovenski medijski sferi zaznali in obdelali 383 podkastov, od tega jih je 68 vsebovalo pojem umetna inteligenca, 25 pa so jih analizirali poglobljeno. »Za poslušanje celotne vsebine bi potrebovali približno 120 ur, torej tri delovne tedne,« ocenjuje Kne in dodaja, da njihova metodologija razlikuje med medijsko produkcijo in neodvisnimi ustvarjalci.

Od 68 podkastov jih je 15 neodvisnih, če izločimo produkcijo medijskih hiš in večjih organizacij. Medijski podkasti se praviloma dotikajo širokega spektra tem. Njihov namen je informativno poročanje in analiza, neodvisni pa se po njegovih besedah

»pogosto osredotočajo na osebne izkušnje, nišne teme in introspektivne vsebine, z bolj konverzacijskim slogom in manj formalnim tonom«.

Kne poudarja, da spremljanje in merjenje vpliva v tako imenovani digitalni ekonomiji vpliva postajata ključni za razumevanje, kdo dejansko oblikuje trende, percepcijo znamk, vrednote podjetništva in javno mnenje:

Za spremljanje in merjenje vpliva so pomembne tri dimenzije

Prva je doseg, torej koliko ljudi vidi ali sliši vsebine posameznika. Druga je vpliv na vedenje, ki ga merimo skozi angažiranost in konverzije, torej koliko ljudi reagira, deli, komentira ali spremeni svoje vedenje. Tretjo dimenzijo pa predstavljata kredibilnost in ugled, torej kako zaupanja vredna je oseba v očeh skupnosti in strokovne javnosti.«

Povpraševanje po tovrstnih storitvah se po njegovem mnenju šele zares prebuja, saj zgolj intuitivni občutki in javno dostopni podatki ne zadoščajo več za kompleksnejše, večkanalne komunikacijske programe.

Celoten članek si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija in TUKAJ.