EU odobrila trgovinski sporazum EU-Mercosur

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo prihodnji teden odpotovala v Paragvaj, kjer bo sporazum uradno podpisala.

Sporazum bo ustvaril eno največjih prostotrgovinskih con na svetu, ki obsega trg 780 milijonov ljudi in predstavlja skoraj četrtino svetovnega bruto domačega proizvoda, navaja Evropska komisija.

O tem, kaj bo slovenskim podjetjem prinesel sporazum EU – Mercosur smo sicer obširno pisali v novembrski številki revije Podjetna Slovenija. V članku smo med drugim poiskali tudi 5 priložnosti za slovenska podjetja v novi navezi EU – Mercosur, poglejte jih:

5 priložnosti za slovenska podjetja

Poiskali smo 5 priložnosti za slovenska podjetja v novi navezi EU – Mercosur.

1. Dostop do štirih velikih.

Sporazum odpira priložnosti na velikem trgu štirih držav (Argentina, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj), katerega potencial še ni polno izkoriščen, je povedala profesorica dr. Katja Zajc Kejžar.

Mercosur je sicer 10. največji partner EU pri blagovni menjavi. Sporazum pa bo pomemben tudi za države Mercosurja. EU je za Mercosur eden najpomembnejših trgovinskih partnerjev, saj je drugi največji partner Mercosurja pri trgovini z dobrinami, takoj za Kitajsko, navaja Evropska komisija.

Sporazum prinaša nove poslovne priložnosti za slovenska podjetja, kaže študija učinkov sporazuma z državami Mercosurja na slovensko gospodarstvo, ki so jo pripravili na MGTŠ skupaj s Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete (CPOEF). Te priložnosti bodo podjetja lahko izkoristila bodisi samostojno bodisi posredno prek vključevanja v dobaviteljske verige, pravijo na MGTŠ.

2. Konec uvoznih dajatev na več kot 90 odstotkov blaga EU.

Sporazum bo odpravil uvozne dajatve na več kot 90 odstotkov blaga EU, izvoženega v države Mercosurja, vključno z avtomobili in farmacevtskimi proizvodi, napoveduje Katja Kejžar Zajc: »Pri nekaterih izdelkih bo liberalizacija postopna in bo potekala v daljših prehodnih obdobjih.« Zakaj je to pomembno?

»Trgi držav članic Mercosurja so precej zaščiteni, zato je potencialni vpliv sporazuma velik,« odgovarja Katja Zajc Kejžar.

Trenutne carine so konkretne:

• avtomobili: 35 %

• avtomobilski deli: 14–18 %

• stroji: 14–20 %

• kemikalije: do 18 %

• oblačila: 35 %

• farmacevtski izdelki: do 14 %

• usnjeni čevlji: 35 %

Vir: ec.europa.eu

Sporazum bo postopno znižal ali odpravil carine za večino industrijskih in kmetijskih proizvodov ter poenostavil postopke carinjenja in preverjanja porekla blaga, pojasnjuje Katja Zajc Kejžar.

Priložnosti bi utegnili imeti izvozniki farmacevtskih in kemijskih proizvodov, avtomobilskih delov, strojev ter elektronske opreme. Na nabavni strani se lahko odprejo tudi možnosti za uvoznike agroživilskih pridelkov, dodaja Zajc Kejžarjeva.

Sporazum z Mercosurjem odpira nove izvozne možnosti tudi za slovenske proizvajalce agroživilskih proizvodov, pravijo na MGTŠ. Postopoma bo odpravil visoke uvozne carine Mercosurja za tovrstne izdelke ter uvedel hitrejše, preprostejše in bolj predvidljive administrativne postopke. Tako bodo tudi slovenski izdelki lažje prišli do latinskoameriških potrošnikov.

3. Lažji dostop do javnih naročil.

Sporazum je več kot le prostotrgovinski sporazum, saj predvideva tudi odpravo necarinskih ovir. Evropskim podjetjem bo tako omogočen lažji dostop do javnih naročil, storitvenega sektorja in ključnih surovin, kot je litij, našteva Katja Zajc Kejžar.

Povečana potreba po infrastrukturi, obnovljivih virih energije in okoljski zaščiti v Mercosurju bo dobra priložnost za slovenska podjetja s strokovnim znanjem na teh področjih.

4. Predvidljivo poslovno okolje.

Še ena prednost sporazuma sta predvidljivo poslovno okolje in zaščita intelektualne lastnine, izpostavlja Katja Zajc Kejžar.

5. Prednost pred Američani, Kitajci in Japonci.

S sporazumom bodo imeli evropski proizvajalci konkurenčno prednost na trgu držav Mercosurja v primerjavi z glavnimi konkurenti, denimo ZDA, Kitajsko in Japonsko, je za Bloomberg Adria povedala Katja Zajc Kejžar.