Kakšen električni avto je primeren zame?

Vsak posameznik se mora vprašati kakšen avto je zanj primeren, saj bo le tako lahko kupil takšno vozilo, kot ga potrebuje. Mnogi namreč opravijo nakup, ki nato ne izpolni njihovih pričakovanj. Poskušajte si odgovoriti na naslednja vprašanja:

• kje bom vozilo uporabljal,
• koliko kilometrov na dan bom prevozil in
• ali bodo vožnje relacijske ali večinoma lokalne – mestne?

Če boste e-avto vozili večinoma po mestu, je baterija lahko skromnejša, saj je ta sicer daleč najdražji sklop e-vozila, pri nakupu pa ste lahko fleksibilnejši. Če boste vozilo večkrat uporabljali za vožnjo na dolge relacije, pa naj bo baterija zmogljivejša, saj se tako poveča doseg vozila.

Kaj moram vedeti glede baterije, polnjenja, priključkov?

Pri kapacitetah baterij je treba upoštevati tudi dejansko porabo vozil, ki lahko variirajo do 50 odstotkov. Električni avto si zato pred nakupom oglejte v salonu in ga preizkusite. Če je mogoče, si ga izposodite za dan ali dva in z njim prevozite večji del svoje vsakodnevne rutine.

Če vozite relacijsko, morate upoštevati tudi hitrost polnjenja, ker so od tega v veliki meri odvisne dolžine in pogostost postankov. Pri polnjenju na izmeničnem toku (AC) na javnih polnilnicah je standard 11 kilovatov, kar dosega večino avtomobilov na trgu. Številne izjeme pa ponujajo tudi 22 kilovatov in torej razpolovijo čas polnjenja, kar je v praksi zelo dobrodošlo.

Na DC-polnilnicah (enosmerni tok), ki so večinoma ob avtocestah, hitrost polnjenj bolj variira. V osnovi ponujajo razpon od 50 do 240 kilovatov in več, vendar je takšno polnjenje drago in na dolgi rok škodi bateriji.

Bolje je čim več polniti na domači polnilnici, tako imenovanem wallboxu ali AC. Polnjenje pa je najpočasnejše s klasično hišno »šuko« vtičnico – okoli tri kilovate.

Dobro je, da vsak večer dopolnite baterijo, za njeno celotno kapaciteto pa pri tem potrebujete tudi dan ali več, odvisno od njene velikosti.

Kje bom polnil avto?

To je za veliko ljudi najpomembnejše vprašanje oziroma največja ovira. Mnogi namreč živijo v stanovanjskih naseljih, tako imenovanih blokih, kjer polnilne infrastrukture na parkiriščih ni oziroma je od stanovanj oddaljena. Lastniki stanovanj pogosto tudi niso lastniki parkirnih mest in nanje ne morejo postaviti polnilnic.

Tudi pri odločitvi o postavitvi skupnih polnilnic obstaja veliko ovir, že zaradi premajhnega števila parkirišč, kjer na mesta, namenjena polnjenju, parkirajo ICE-vozila (z bencinskimi in dizelskimi motorji). Problematiko polnjenja mora tako vsak reševati sam in številni uporabniki tu nimajo veliko možnosti.

Zavedati se je treba tudi, da polnjenje na javnih polnilnicah postaja vedno dražje in se v prihodnosti z rastjo števila e-vozil ne bo cenilo; prej nasprotno.

Celotni članek si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija.