Kako odpraviti birokratske norosti?

Imamo obsežen nabor predpisov in regulativ, ki lahko podjetnikom otežujejo poslovanje, poudarja Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS za socialni dialog.

Zakone in podzakonske akte spreminjamo in/ali uvajamo nepremišljeno, pa opozarja Dušan Olaj, direktor in lastnik podjetja Duol. Poskrbeti bi morali za prenehanje veljavnosti zakonov in na njih temelječih podzakonskih predpisov, ki se ne uporabljajo več oziroma niso več smiselni, predlaga Gorenšček.

To bi lahko naredili prek komisije ali pa prek vladne službe za debirokratizacijo, svetuje Dušan Olaj, direktor in lastnik podjetja Duol:

Nehati moramo popravljati zakone z zakonskimi dopolnili in dopolnili dopolnil.«

Predvsem pa moramo oblikovati zakone, ki so izvršljivi v praksi, je še kritičen Olaj.

Pred pripravo predpisa je treba oceniti, ali nov predpis sploh potrebujemo, saj se v Sloveniji pogosto dogaja, da so določena pravna področja prenormirana, problem pa je nejasna zakonodaja in njeno neučinkovito izvajanje, opozarja Gorenšček:

»Delovna skupina za kakovostne predpise temelječih na dokazih in vključevanju javnosti v oblikovanje javnih politik pri Strokovnem svetu za trajnostni razvoj javne uprave pri MJU Skupina je zato kot možno alternativo predlagala, da se vsebina Resolucije o normativni dejavnosti preoblikuje v zakon, saj se kot prednost kaže v večji zavezi spoštovanja zakonskih določb in možnosti vzpostavitve organov nadzora spremljanja sprejemanja in evaluacije sprejete zakonodaje.«

Bi posnemali druge države?

Kaj pa, če bi si pri drugih državah ogledali, kako to počnejo, in posnemali kakšne njihove dobre prakse? V Veliki Britaniji so denimo sprejeli zakon, da če novi zakoni zahtevajo dodatne birokratske postopke, jih je treba pred sprejetjem drugje zmanjšati.

Tak poskus se je v Sloveniji pred nekaj leti izrodil, ker ga niso bili sposobni prenesti v prakso, pravi Dušan Olaj:

 Cinizem vpeljave debirokratizacije v Veliki Britaniji in kjerkoli drugje je v tem, da moraš za to sprejeti nov birokratski zakon ali uvesti novo birokratsko strukturo.«

Mednarodna praksa je sicer razvila več tipov nadzora kakovosti priprave predpisov, pojasnjuje Mitja Gorenšček in dodaja, da lahko nadzor nad predpisi razdelimo na zunanjega in notranjega.

Zunanji nadzor se izvaja tako, da ga opravlja neodvisen organ. Na Švedskem od leta 2007 deluje Švedski svet za boljše predpise pod okriljem Švedske agencije za gospodarsko in regionalno rast. Sestavljajo ga neodvisni strokovnjaki, ki pregledujejo kakovost presoj učinkov predpisov na gospodarstvo.
Podoben nadzor poznajo na Finskem, kjer od leta 2016 deluje Finski svet za oceno učinkov predpisov, sestavljen iz sedmih zunanjih strokovnjakov, ki ocenjujejo vladne predloge.

Polzunanji nadzor je institucionaliziran pri Evropski komisiji, kjer deluje Odbor za regulativni nadzor. Vsak predlog z oceno učinkov potrebuje pozitivno mnenje odbora pred odločanjem Komisije.

Združenje Manager predlaga uvedbo merljivih ciljev za zmanjševanje birokratskih ovir, metodologije merjenja stroškov administrativnih bremen po vzoru Nizozemske, obvezne ocene stroškov novih predpisov in prepoved sprejemanja predpisov brez ustrezne spremembe obstoječih, ki zmanjšujejo stroške.

Po mnenju izvršne direktorice Združenja Manager Petre Juvančič bi lahko bolj učinkovito vodenje postopkov dosegli tudi tako, da bi zaposlene dodatno motivirali s prenovo plačnega sistema v javnem sektorju.

  Sorodni prispevki

Pomakni se na vrh