7 priložnosti za EU in Slovenijo v negotovih časih

1. EU mora ustvariti boljše pogoje za podjetja.

Ne glede na vse mora EU čim prej ustvariti pogoje, v katerih bo podjetništvo lažje dihalo, poudarja Dušan Olaj, , direktor in lastnik podjetja Duol: »Postopki morajo biti hitrejši, birokracije mora biti manj. Potrebujemo konkretna vlaganja v nove tehnologije.«

2. Postanimo čim bolj neodvisni od ene ali druge sile.

EU naj te negotove čase izkoristi za krepitev notranjega trga, razvoj evropskih digitalnih platform in krepitev strateških industrij, ki zagotavljajo neodvisnost od Kitajske in ZDA, svetuje Matej Rigelnik, izvršni direktor nepremičninskega podjetja Equinox Real Estate:

»Prav zdaj je priložnost, da EU sprejme drznejše politike na področju industrijske strategije, razvoja digitalnih standardov in inovacij.« Potrebne bodo ambiciozne investicije v raziskave, razvoj in podjetništvo.

3. Slovenija naj se specializira.

Slovenija pa lahko te čase najbolje izkoristi tako, da se hitro specializira v nekaterih nišnih segmentih visoke tehnologije, kjer ima že zdaj konkurenčne prednosti: umetna inteligenca, razvoj naprednih materialov, farmacija ter butični turizem in visokotehnološko kmetijstvo, našteva Rigelnik in nadaljuje: »Za Slovenijo je ključno, da se vključi v strateške evropske dobavne verige kot zanesljiv, tehnološko napreden partner.«

4. Prednost tega, da smo majhni.

Slovenija mora nehati razmišljati, da je majhnost slabost, pravi Dušan Olaj: »Majhne države so lahko hitre, pametne in prilagodljive – kar je danes velika prednost.« Veliko slovenskih podjetij vsak dan dokazuje, da se lahko iz Slovenije peljemo v svet z globalno tehnologijo.

5. V Sloveniji razvijajmo naslednje panoge.

Slovenija bi po mnenju Dušana Olaja in Mateja Rigelnika morala razvijati naslednje panoge:

• Digitalne rešitve, umetna inteligenca (nišne aplikacije za industrijo in zdravstvo).
• Farmacija in visokotehnološke medicinske rešitve.
• Trajnostni visokotehnološki turizem (integracija tehnologije z butično ponudbo).
• Razvoj nišnih produktov z visoko dodano vrednostjo – na primer pametna infrastruktura, zelene gradbene tehnologije, rešitve za ekstremne vremenske razmere.

6. V EU dajmo poudarek na te panoge.

EU bi se morala še posebej osredotočiti na naslednje panoge, menita sogovornika:

• Digitalizacija in umetna inteligenca: razširitev evropskih digitalnih platform.
• Visoka tehnologija in mikroprocesorji: zmanjšanje odvisnosti od Kitajske in ZDA.
• Farmacija in biotehnologija: zagotavljanje strateške samozadostnosti.
• Energetska neodvisnost.

7. Poiščimo nove trge.

Poleg tradicionalnih evropskih trgov lahko Slovenija in EU močno pridobita z intenziviranjem prisotnosti na trgih, ki se bodo poskušali izogniti neposredni konfrontaciji med ZDA in Kitajsko ter bodo iskali zanesljive partnerje. Matej Rigelnik našteva naslednje:

• Trgi JV Azije (Vietnam, Indonezija, Singapur, Malezija), ki postajajo ključna proizvodna in tehnološka središča.
• Indija, ki želi zmanjšati odvisnost od Kitajske in išče tesnejše povezave z Evropo.
• Južna Amerika (npr. Argentina, Brazilija, Čile), ki predstavljajo rastoči potencial v energetiki, digitalnih tehnologijah in trajnostnem razvoju.
• Zahodni Balkan, kjer ima Slovenija že tradicionalno močne povezave in lahko svoje vplive še okrepi.

Olaj priložnosti vidi na trgih, kjer se gradijo nove prihodnosti, ter pri tem izpostavlja Srednjo Azijo, Bližnji vzhod in Afriko:

»To so trgi z vizijo, kjer evropska kakovost še vedno pomeni prestiž. Tam ne iščejo zgolj cenovno najugodnejšega, temveč zanesljivega partnerja. Duol v teh regijah že dela, zato lahko rečem iz prve roke – prihodnost ni (samo) v Zahodni Evropi.«

Celotni članek si lahko preberete v junijski številki revije Podjetna Slovenija.