6 ključnih sprememb pokojninske reforme za podjetnike

Prvi pokojninski steber:

1. Višja starostna meja in višji odmerni dohodek.

Starostni meji se bosta postopoma zviševali s 60 na 62 pri 40 letih pokojninske dobe in s 65 na 67 pri vsaj 15 letih pokojninske dobe.

Spremembe se začnejo v letu 2028 in se uvajajo postopoma, po tri mesece na leto. Zahtevana pokojninska doba za upokojitev ostaja 40 let, enako za ženske in moške, pojasnjuje Vida Šeme Hočevar.

Poleg tega se bo dvig odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe z zdajšnjih 63,5 odstotka dvignil na 70 odstotkov po letu 2035, dodajajo pri Pokojninski družbi A.

Zakaj je to pomembno za podjetnike?

Ker vpliva na osebno časovnico upokojitve, še posebej za tiste, ki si želijo načrtovati predajo poslov ali se umakniti iz aktivnega vodenja podjetja, opozarja Vida Šeme Hočevar: »Dolgotrajnejše obdobje do pokojnine pomeni več let finančne samooskrbe, to pa zahteva ustrezno varčevanje ali prenos dejavnosti na mlajše generacije.« Predlog povečanega obdobja za izračun pokojninske osnove bo, kot pojasnjujejo pri Pokojninski družbi A, za večino prihodnjih upokojencev deloval negativno. To naj bi nadomestil dvig odmernega odstotka, dodajajo.

2. Referenčno obdobje je celotna doba zaposlitve.

Referenčno obdobje se s sedanjih najboljših zaporednih 24 let postopoma daljša na celotno dobo oziroma najboljših 40 let, od katerih se odšteje pet katerihkoli, ne nujno zaporednih, najslabših let.

Izračun opravi ZPIZ tako, da poišče najugodnejšo kombinacijo za zavarovanca.

Zakaj je to pomembno za podjetnike?

Podjetniki imajo pogosto nestabilne prihodke, denimo slaba leta v obdobjih investicij, bolezni, gospodarskih kriz, pojasnjuje Vida Šeme Hočevar: »Daljše obdobje pomeni, da se ta nihanja bolj poznajo v izračunu pokojnine, tudi če je del kariere izjemno uspešen.«

Višji odmerni odstotek to delno blaži. »A učinek je zelo različen od primera do primera – podjetniki morajo biti pozorni na lastno pokojninsko dokumentacijo in simulacije,« dodaja.

3. Nižja realna rast pokojnin.

Pokojnine se po trenutni ureditvi uskladijo enkrat letno, in sicer s 60 odstotki rasti povprečne bruto plače (v RS v preteklem letu) in 40 odstotki rasti povprečne letne inflacije (v RS v preteklem letu).

S spremembo zakonodaje se razmerje ponderjev obrača v korist inflacije. Pokojnine bodo manj sledile rasti plač, kar pomeni nižjo realno rast pokojnin v obdobjih gospodarske rasti, opozarja Vida Šeme Hočevar.

Zakaj je to pomembno za podjetnike?

Podjetniki, ki so vajeni bolj dinamičnih prihodkov, bodo zaznali večji razkorak med preteklimi prihodki in realno pokojnino, poudarja Vida Šeme Hočevar: »Sprememba pozitivno vpliva na potrebe po dodatnem pokojninskem varčevanju.«

Drugi pokojninski steber:

1. Odprava dosmrtnih pokojninskih rent.

Ministrstvo za delo predlaga črtanje zakonske omejitve, da mora biti pokojninska renta iz dodatnega pokojninskega zavarovanja dosmrtna. Že zdaj je možno izbrati pospešena izplačila, kjer se v obdobju določenega števila let izplača večina privarčevanih sredstev, nato pa do smrti minimalna višina pokojninske rente (30 evrov letno ali polletno).

Na ministrstvu napovedujejo, da »bo po sprejemu tega zakona predlagana sprememba pravilnika, ki do določenega zneska privarčevanih sredstev (denimo 40.000 evrov) ne bo zahtevala, da morajo biti pokojninske rente ‘doživljenjske’.

Zakaj je to pomembno za podjetnike?

Ta ukrep bo po besedah Vide Šeme Hočevar izboljšal privlačnost dodatnega zavarovanja. S tem bo zavarovancem z nižjo višino privarčevanih sredstev omogočeno, da lahko privarčevana sredstva namenijo tudi za časovno omejene pokojninske rente, pravijo na ministrstvu.

2. Dopustitev daljše vključitve v dinamični podsklad.

Politika življenjskega cikla je doslej zavarovancem nad določeno starostjo prepovedala, da bi imeli sredstva naložena v dinamični podsklad. Zavarovanci bodo zdaj imeli možnost, da z izrecno izjavo v tem podskladu ostanejo dlje; čeprav je nekoliko bolj tvegan, je v povprečju precej bolj donosen, pojasnjuje Vida Šeme Hočevar.

Ta možnost po predlogu ne velja za zavarovance v najstarejši starostni skupini, ki morajo biti vključeni v pokojninski sklad z minimalno zajamčeno donosnostjo.

Zakaj je to pomembno za podjetnike?

Takšen način varčevanja ima večji potencial za višje donose pri dodatnem pokojninskem varčevanju, razlaga Vida Šeme Hočevar.  V dinamičnem podskladu je bil lani donos okoli 15-odstoten, v zmernem štiriodstoten in v zajamčenem dvoodstoten, je povedal državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija.

3. Delodajalec mora ponuditi možnost prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Delodajalci, ki za svoje zaposlene za 1. januar 2026 še nimajo vzpostavljenega kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, morajo oblikovati pokojninski načrt. To pomeni, da morajo v prehodnem obdobju izbrati ponudnika prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in z delavci opraviti razgovor o kolektivni shemi.

Dogovorijo se lahko, da premijo vplačuje samo delodajalec, samo delavec ali pa vsak del premije. Možen je tudi dogovor, da nihče ne vplačuje ničesar.

Če je plačnik premij samo delodajalec, se v dodatno zavarovanje samodejno vključijo vsi zaposleni pri delodajalcu. Minimalni znesek, ki ga za posameznega zaposlenega v posameznem koledarskem letu plača delodajalec, se z zdajšnjih 300 evrov zviša na 404,31 evra.

Če je plačnik vplačil v kolektivno dodatno zavarovanje v celoti zaposleni, lahko ta kadarkoli neha vplačevati.

Prehodno obdobje je krajše za velika (eno leto) in daljše za srednja ter mala podjetja. Sprememba je povezana z dejstvom, da bodo javne pokojnine v prihodnje pokrivale manjši delež preteklih dohodkov, zato bo osebna odgovornost podjetnika za dodatno pokojninsko varčevanje ključnega pomena, izpostavlja Vida Šeme Hočevar.

Prakse iz tujine kažejo, da je dobro določiti minimalno višino vplačil, pri čemer so delodajalci dolžni financirati vplačila le za tiste zaposlene, ki so del pripravljeni financirati tudi sami (tako imenovano enačenje vplačil oziroma »company match«), poudarjajo pri Pokojninski družbi A. Tako se strošek financiranja deli med zaposlene in delodajalce, oboji pa so za vplačila stimulirani tudi z davčno olajšavo: delodajalcem od vplačil ni treba plačati nobenih prispevkov in še dodatno se jim upoštevajo pri znižanju osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, zaposlenim pa se upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove.

Zakaj je to pomembno za podjetnike?

Finančne obveznosti niso obvezne oziroma so zastavljene kot odprte, podjetja pa lahko začnejo z izhodiščnimi zneski in jih po potrebi prilagajajo, pojasnjuje Vida Šeme Hočevar:

»Zakonodaja predvideva ustrezne davčne olajšave za vplačila v pokojninske načrte, kar pomeni, da podjetja takšna sredstva lahko uveljavljajo kot davčno priznane odhodke, znižujejo pa tudi osnovo za plačilo davka od dohodka pravnih oseb.« Gre za davčno najbolj ugodno obliko nagrajevanja zaposlenih, zagotavljajo pri Pokojninski družbi A. Delodajalci, ki ga vključujejo v svoj kadrovski paket, tako krepijo svoj ugled in povečujejo privlačnost delovnega okolja, dodaja Vida Šeme Hočevar.

Celotni članek si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija