5 težav gradbenega sektorja

Slovensko gradbeništvo zavirajo pomanjkanje investicij, visoki stroški, pomanjkanje kadra in odsotnost velikih domačih izvajalcev, opozarja GZS.
1. Pomanjkanje javnih investicij.

Imamo kar nekaj projektov, za katere so vsa dovoljenja že pridobljena. Marsikateri med njimi bi moral biti izveden že pred petimi leti, pa se ne zgodi nič, je kritičen direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Gregor Ficko: »Pogodba za mariborsko obvoznico je podpisana že eno leto.«

Prav tako so na vladi obljubili milijardo sredstev za 20.000 javnih najemnih stanovanj v naslednjih desetih letih. Ampak za ta namen ni pripravljenih niti projektov niti prostorskih aktov, opozarja Ficko:

»Vse, kar je v tem trenutku narejenega, je nekaj manjših stanovanjskih projektov po posameznih občinah, ki jih izvaja Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) ali občinski stanovanjski skladi.«

Pri slednjem je zanimivo, da ni povsem jasno, koliko stanovanj v resnici primanjkuje. Stanovanjski sklad na podlagi anket lokalnih skupnosti ocenjuje, da 15.000, je pred kratkim navedlo Delo. Očitno imamo spet račune brez krčmarja.

Kaj pa vemo? Potrebe so ogromne, dela je dovolj, očitno pa primanjkuje volje na strani vlade, da bi se to dejansko zgodilo.

2. Premajhna gradbena podjetja.

Težava je v tem, da Slovenija nima velikih gradbenih podjetij, ki bi bila sposobna kandidirati na razpisih za večje projekte, pravi Ficko: »Tako drugi tir kot tretjo razvojno os gradijo turška podjetja. Slovenci so partnerji ali podizvajalci. Sicer bo zdaj lažje, ker so si nekatera slovenska podjetja, ki sodelujejo pri gradnji drugega tira, vseeno pridobila ustrezne reference, ki jih bodo lahko uporabljala v prihodnje.«

Pozitivno je, da je sodelovanje pri tako velikih projektih dobra referenca, tudi če gre za podizvajalce, pravi Ficko. Težava pa je, da prihaja do zamud pri izvedbi. Ta se bo zagotovo podaljšala za več kot pet let, kolikor veljajo reference, zato bo prihajalo do vakuuma in reference se bodo izgubljale, opozarja Ficko.

3. Višji stroški gradnje in manjša konkurenčnost.

Pomanjkanje delavcev, dražji materiali, inflacija in višje obrestne mere dražijo gradnjo. Podjetja so lahko zaradi tega manj konkurenčna na tujih trgih.

Ob tem pa je prav gradbeništvo med panogami, kjer je pomanjkanje kadrov najbolj pereče. Že skoraj polovica zaposlenih je tujih državljanov. Panoga sicer za mlade postaja vse bolj zanimiva tako zaradi čedalje kompleksnejših projektov kot zaradi visoko zahtevnih opravil na gradbišču. Ta so rezultat tehnologij, ki so vse bolj prisotne tudi v gradbeništvu.

4. Strožji okoljski standardi.

Gradbeni sektor se spoprijema s še strožjimi okoljskimi standardi in zato z novimi zakonodajnimi zahtevami.

5. Tveganja, povezana z globalno negotovostjo.

Globalne gospodarske negotovosti, kot so nihanja cen energije, inflacija in geopolitična nestabilnost, bi lahko negativno vplivale na slovensko gradbeništvo. Ta tveganja bi lahko upočasnila investicije in povzročila zamude pri izvedbi projektov.

Celotni članek o tem, kaj se dogaja v gradbeništvu, si lahko preberete v septembrski številki revije Podjetna Slovenija.

  Sorodni prispevki

Pomakni se na vrh