4 ključna dejstva o novem gradbenem zakonu

Bil naj bi tudi precej strožji od lani predlaganega, ki bi moral veljati že letos.

Poglejmo 4 ključna dejstva o predlogu zakona:

1. Poenostavljeno gradbeno dovoljenje za stavbe, starejše od 50 let.

Gradbeno in uporabno dovoljenje za nenevarne stavbe in njihove prizidke za nazaj bo po novem zakonu mogoče dobiti za stavbe, starejše od 50 let.

To je sicer precej slabše kot polanskem predlogu, ki je bil na dan, ko je Slovenija formalno postala samostojna država, torej 25. 6. 1991.

To sicer še ni zacementirano. Vlada bo morda lahko celo nekoliko prisluhnila lastnikom hiš in datum za pridobivanje dovoljenj nekoliko sprostila.

2. Za starejše enako kot prej.

Za stavbe, zgrajene pred 31. decembrom 1967, velja enako kot zdaj: brez zapletov in posebnih stroškov bi načeloma morali dobiti gradbeno in uporabno dovoljenje. To pa ne velja za tiste, ki so tem starim stavbam še kaj dograjevali na črno

Predlaga pa se tudi izjema za nekatere stavbe, zgrajene pred 25. junijem 1991. Tudi zanje bo veljala domneva obstoja gradbenega in uporabnega dovoljenja, a samo, če gre za nespremenjene objekte gospodarske javne infrastrukture, objekte s področja obrambe, s področja zaščite in reševanja ali objekte s področja notranjih zadev.

3. Končno digitalizacija.

Poslovanje po gradbenem zakonu bi se praviloma izvajalo v elektronski obliki prek sistema eGraditev v okviru in obsegu, kot ju določa prostorski informacijski sistem.

Ne glede na to, da bo s 6. januarjem prihodnje leto sistem eGraditev vzpostavljen na območju vse Slovenije, pa se, da bi se izognili zastojem in zadržkom investitorjev, še tri leta po vzpostavitvi sistema dopušča poslovanje tudi v pisni obliki.

4. Brez sprememb za objekte daljšega obstoja.

V zakonu niso predvidene spremembe 146. člena, ki govori o tako imenovanem objektu daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja. Ta je sicer na ustavnem sodišču.

Po prenovljenem gradbenem zakonu je od lani mogoče legalizirati oziroma dobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja za skoraj vse objekte, zgrajene pred letom 2005. Z legalizacijo pridobite dovoljenje za objekt daljšega obstoja, gradbenega dovoljenja ne potrebujete. Gre tako rekoč za poenostavljeno legalizacijo.

A ustavno sodišče je v predlanskim začetem postopku za oceno ustavnosti dela gradbenega zakona, ki se nanaša na tako imenovano poenostavljeno legalizacijo objektov daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja (gre za 146. člen GZ-1), zadržalo njegovo izvajanje do končne odločitve sodišča. To pomeni: ne smejo se začeti novi postopki poenostavljene legalizacije niti ne končati stari, še poročajo Finance.