Kdo je največji podjetnik med bivšimi olimpijci?

Olimpijske igre so vse bližje. Miran Rauter je generalni direktor in lastnik podjetja Hermi, ki se redno uvršča med najboljša podjetja v Sloveniji in je v zadnjih letih doseglo izjemno rast. To je več kot 30 let po njegovem nastopu na zimskih olimpijskih igrah leta 1994 v Lillehammerju, kjer je Slovenijo zastopal v smuku, superveleslalomu in alpski kombinaciji. Po naših informacijah je lastnik največjega podjetja med vsemi slovenskimi olimpijci. V posebni izdaji Podjetne Slovenije, Slovenian Champions, smo z njim naredili intervju.

Goran Novković
21 januarja, 2026
Mnenja
Foto: Barbara Reya

Ali ste kakšne športne veščine ali »trike« prenesli tudi v posel?

»Da — predvsem vztrajnost in disciplina. Sčasoma sem spoznal, da sta to v poslu izjemni prednosti. Pa tudi pogum — pogum za narediti naslednji korak. Šport me je naučil zelo veliko. Med drugim tega, kako se po porazu pobrati, analizirati razloge zanj in biti naslednjič boljši. To je v poslu neprecenljivo.«

Kaj pa taktika?

»Izjemno pomembna. Zame je povsem normalno, da se na sestanek pripravim glede na to, s kom se srečujem. Preverim, kakšno je podjetje, kako deluje in kaj lahko skupaj dosežemo. Želim imeti čim več informacij. Če želim postati partner določenega podjetja, ga moram najprej dobro spoznati.«

Ali v poslu, tako kot v smučanju, razmišljate tudi več korakov naprej — o drugem ali celo tretjem “vratcu”?

»To je še vedno kratkoročen pogled. Če proga traja dve minuti in pol, moraš razmišljati o celotni vožnji — kako pristopiti k zgornjemu delu, kako odpeljati posamezne odseke … Imeti moraš celovit načrt, od starta do cilja.«

Kako se je začela vaša podjetniška pot? Je bila načrtovana ali naključna?

»Odraščal sem s podjetništvom. Moj oče je bil podjetnik. Kadar je bil doma, sem ga videl, kako se bori za posel in išče nove priložnosti. Veselil sem se, ko mu je kaj uspelo, in čutil razočaranje, ko ni.

V takšnem okolju se podjetništvo človeka dotakne zelo zgodaj — kot da bi bilo položeno v zibelko ali zapisano v DNK.

Ni pa bilo načrtovano, da bom tudi sam postal podjetnik. Med smučarsko kariero sem poleti očetu pomagal pri montažah. Plezal sem po strehah, nameščal opremo in si prislužil nekaj denarja. Oče si je zelo želel, da bi šel po njegovi poti, vendar me je moral sprva še nekoliko prepričevati.

Ko sem končal profesionalno smučarsko kariero, si nikoli nisem predstavljal, da bom delal zanj. Nato me je povabil na potovanje z vlakom na industrijski sejem v Hannovru. Med potjo tja, na sejmu in na poti nazaj smo imeli veliko časa za pogovor. Odločitev je v meni verjetno zorela že prej, vendar je bilo to potovanje odločilni trenutek. Ko sem se vrnil domov, sem vedel, da je to moj poklicni klic.«

Iz vsebine revije Slovenian Champions, zima 2025-26, posebne izdaje Podjetne Slovenije za tujo javnost.