Zakaj analitiki vse bolj stavijo na zlato?

Centralne banke spreminjajo pravila igre

Eden ključnih razlogov za rast povpraševanja po zlatu niso mali vlagatelji, temveč centralne banke. Države, kot so Kitajska, Indija, Turčija in Poljska, že več let povečujejo svoje zlate rezerve ter zmanjšujejo odvisnost od ameriškega dolarja. Ta proces, ki ga analitiki pogosto označujejo kot dedolarizacijo, dolgoročno podpira povpraševanje po zlatu in krepi njegovo vlogo varnega zatočišča.

Za razliko od preteklih obdobij rast cene zlata danes ne temelji zgolj na kratkoročnih špekulacijah, ampak tudi na strukturnih spremembah v svetovnem finančnem sistemu.

Zakaj so napovedi tako optimistične?

Med največjimi finančnimi institucijami vlada presenetljivo veliko soglasje. Analitiki bank J.P. Morgan, Bank of America in Wells Fargo ocenjujejo, da bi lahko zlato do konca leta 2026 doseglo ali celo preseglo 6.000 dolarjev za unčo.

Njihove napovedi temeljijo predvsem na kombinaciji geopolitičnih tveganj, nadaljnjega kopičenja zlata v centralnih bankah ter visokih vrednotenj delniških trgov, predvsem tehnološkega sektorja.

Varovalo v času negotovosti

V okolju, kjer vlagatelje spremljajo vprašanja glede inflacije, obrestnih mer, geopolitičnih napetosti in visokih vrednotenj delnic, zlato ponovno prevzema tradicionalno vlogo zaščite premoženja.

To ne pomeni, da je brez tveganj ali da lahko nadomesti razpršen naložbeni portfelj. Vse več analitikov pa meni, da predstavlja pomemben stabilizacijski element v obdobjih povečane tržne negotovosti.

Celotno analizo, skupaj z napovedmi največjih svetovnih investicijskih bank ter širšim pogledom na dogajanje na finančnih trgih, prinaša nova izdaja Finančnega pulza, objavljena v avgustovski številki revije Podjetna Slovenija.