Dajte zaposlenim umetno inteligenco, kot da je njihova pomočnica

»Širše poslovno okolje praviloma potrebuje veliko več časa, da spozna takšno tehnologijo. Doslej je še ni.«

Tako pravi dr. Boris Cergol, strokovnjak za umetno inteligenco, ki se je z julijem znova pridružil skupini Comtrade, in sicer Comtrade Sistemskim integracijam oziroma novi ekipi za UI. Njihov cilj: več primerov dobre uporabe UI v regiji JV Evrope. Z njim smo se zato pogovarjali o tem, kako naj podjetja uporabljajo UI.

»Premislite, kako se pogovarjate s pomočniki; na kakšne načine vse komunicirate z njimi. Včasih jim pošljete mail, včasih dokument, včasih na hodniku z njimi samo spregovorite nekaj besed, pa bodo vedeli, kaj morajo narediti.

Dogaja se torej že velik premik, saj spreminjamo način, kako s temi sistemi komuniciramo. Pa tudi to, kaj ti sistemi vedo o nas in naših izzivih ter o našem podjetju, širšem okolju, ekosistemu.«

Na vprašanje urednika Gorana Novkovića, na kaj mora vodstvo podjetja pomisliti, ko daje zaposlenim na voljo UI, odgovarja:

»Še vedno mislim, da so jezikovni modeli v ozadju sami po sebi zelo uporabni. To, kar OpenAI ponuja prek svojega ChatGPT-ja, in to, kar je dostopno na Microsoftovem oblaku, prek servisa Azure OpenAI.

Med zelo uporabnimi orodji je na primer GitHub Copilot, ki pomaga pri pisanju programske kode. Sam uporabljam nekatere od manjših produktov, kot je AudioPen. To je orodje, ki mu lahko človek pove svoj tok misli. Orodje mu ne omogoči le prepisa te misli, ampak je njen zapis tudi lepo strukturiran. Zelo uporabna storitev, ki občutno privarčuje čas. Na voljo je tudi kup orodij, ki pomagajo pri vizualnem izražanju, pri delu s prezentacijami.

Toda UI smo doslej večinoma uporabljali tako, da smo se v živo pogovarjali z nekim sistemom. UI še ni prevzela poročevalskih funkcij, čeprav že imamo sisteme, ki avtonomno pregledujejo ogromen tok podatkov in strukturirano pripravijo poročilo.

Pri uporabi UI bodo vedno tudi halucinacije. Vendar bi podjetjem zelo koristilo, če bi imeli bazo z naborom vseh dokumentov, potem pa bi z UI lahko pripravljali uvode in aktualne informacije na temo posameznih sestankov. «

Pa so sistemi UI dovolj zaupanja vredni za takšno uporabo?

»Stopnjo zaupanja je treba prilagajati od primera do primera. Zdaj imamo podjetja, ki zaradi možnosti halucinacij ne želijo uporabljati nobenih od teh orodij. Mislim, da je to huda napaka. Na drugi strani prav tako hudo napako delajo tisti, ki mislijo, da bodo dobili sveto resnico, če bodo nekaj vpisali v ChatGPT.

Zagovarjam pristop, ki zaposlene spodbuja, naj ta orodja uporabljajo avtonomno in odgovorno na podoben način, kot bi se odločali, katero delo bodo namenili na primer sveže zaposlenemu asistentu. Kaj bi mu zaupali in česa ne? Do kakšne mere bi to delo pomočnika preverjali? Verjamem, da pri določenih nalogah od UI dobimo to, kar smo želeli. Po določenem času se tako vzpostavi neka stopnja zaupanja.

Kadar v prvem poskusu ne dobimo tistega, kar želimo, je prav, da z dodatnim vprašanjem to dosežemo. Z UI se pogovarjamo kot z ljudmi.«

  Sorodni prispevki

Pomakni se na vrh