Čulibrk: Nespametni bruseljski ukrepi v avtomobilski industriji
DECEMBRSKA IZDAJA: TOP IZVOZNIKI | NAROČILO REVIJE

»Prvi tak ukrep so bili CO₂ kuponi. S tem so podjetjem v EU povzročili dodatne stroške, zaradi česar smo postali mnogo manj konkurenčni na svetovnem trgu.
Drugi ukrep je bil še bolj nespameten. To je tisti, po katerem po letu 2035 lahko proizvajamo samo še avtomobile s pogoni na elektriko oziroma na vodik, in nič več z motorji z notranjem izgorevanjem. Vse avtomobilske tovarne so zato ustavile razvoj na področju dizelskih in bencinskih motorjev. Avtomobilisti v EU so takrat izgubili motivacijo. Padec je bil občuten in takojšen.«
Preberite tudi: Kjer poslovni dogodki postanejo nepozabna doživetja
Promocijsko besedilo
Toda del evropske avtomobilske industrije še vedno pravi, da bomo v Evropi pri razvoju električnih avtomobilov še bolj zaostali za Kitajci, če omenjeni rok leta 2035 prestavimo. Kaj pa pravite o tem argumentu?
»Mislim, da ni tako. Podnebne ukrepe bi morali sprejemati na ravni sveta, ne na ravni celine, kot je Evropa. Torej – ali vsi ali pa nihče. Če sami sebe kaznujemo s CO₂ kuponi, potem svojo industrijo kaznujemo z dodatnimi stroški, ki jih konkurenti zunaj EU nimajo.
Poleg tega se je prodaja električnih avtomobilov upehala. Prvi entuziasti so mimo, večina prebivalstva pa e-avtomobilov noče kupiti. Prodaja se je ustavila. Nove tovarne v EU se zapirajo. Volkswagen je zgradil novo takšno tovarno blizu Dresdna v Nemčiji. Vanjo je investiral okoli pet milijard evrov. Vse je digitalizirano, robotizirano. Gre za visoko tehnološko tovarno.
Predvidevali so prodajo 37.000 avtomobilov letno, s trga pa so prejeli naročil le za 5.000 vozil. Ne izplača se delati, tovarno so zaprli. Ljudje ne želijo tako naglih sprememb. Poleg tega električna infrastruktura ne dohaja prodaje električnih vozil. Celo doma že omejujejo delovanje polnilnic, ker so električna omrežja preobremenjena.«
Kako naj se slovenski avtomobilski dobavitelji odzovejo na krizo nemške avtomobilske industrije? Čulibrk svetuje:

»Mi smo premajhni igralci in lahko se samo prilagodimo. Lahko pomagamo z razvojem, z inovativnostjo, denimo podjetja prvega ranga dobaviteljev, kot so Hidria, Unior, Domel, LTH Castings in Siliko.
Ampak ključne, drugačne ukrepe bi morali sprejeti v Bruslju, rok za avtomobile z notranjim izgorevanjem z leta 2035 prestaviti na leto 2050 oziroma ga sploh črtati.
Sodoben evropski motor na dizel ali bencin je dovolj ekološki. In to je glavna komparativna prednost avtomobilov iz EU v primerjavi s kitajskimi – tradicija, kvaliteta, zanesljivost delovanja, hitri servisi in rezervni deli. Problem so vozila, stara več kot 10, 15 let, za katerimi se kadi …
Dejstvo je, da nas Kitajci ne bodo potrebovali kot dobavitelje za svojo avtoindustrijo. Utopija je pričakovati, da bodo v svoje avtomobile vgrajevali evropske dele. To se zagotovo ne bo zgodilo, ker so Kitajci popolnoma samooskrbni in na vseh izdelkih od 40 do 50 odstotkov cenejši.«
Celotni intervju z Radom Čulibrkom si lahko preberete v novembrski številki revije.
Sorodni prispevki