Ali bo BRICS postal monopolističen klub za kritične surovine?

BRICS (op. n.: mednarodna skupina petih hitro rastočih gospodarstev, ki so jo na začetku sestavljaje Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika, zdaj pa je članic že več) je izjemno pomemben na trgu kritičnih surovin, proizvaja pa tudi 42 odstotkov svetovne pšenice, 52 odstotkov riža in 46 odstotkov soje.

Goran Novković
21 oktobra, 2024
Mnenja

Ali bo BRICS postal monopolistični klub za kritične surovine?, je vprašal urednik revije Podjetna Slovenija Goran Novković nabavnega strokovnjaka Giovannija Attija. In kaj pravi?

»Na srečo niso tako enotni. Večina trenutnega povpraševanja na trgu pa prihaja iz zahodnih držav. Države BRICS, začenši s Kitajsko in Indijo, to povpraševanje potrebujejo.

Njihov cilj je preoblikovati trenutni liberalni red. Na zahodu moramo sprejeti njihove cilje ter najti način za sožitje in sodelovanje. Različni sistemi se lahko dopolnjujejo. Zdajšnje razmere žal negativno vplivajo na stabilnost gospodarskega sistema ter možnost oblikovanja srednje- in dolgoročnih napovedi, tudi gibanja cen.«

Ali bo BRICS, ki nadzoruje večino kritičnih surovin, igral podobno vlogo, kot jo je OPEC nekoč igral pri nafti, in ali bo lahko narekoval gospodarski razvoj določenih regij? Atti odgovarja:

»Cilji BRICS presegajo nadzor nad kritičnimi surovinami, saj želijo zgraditi alternativni gospodarski, trgovinski in finančni red. Ustanovili so že alternativo Mednarodnemu denarnemu skladu, novo razvojno banko v Šanghaju.

Zahodni svet bi moral poskušati vzpostaviti učinkovito sodelovanje z Afriko in Indijo ter trgovati z vsemi, razen v primerih resnih kršitev človekovih pravic in suverenosti držav.«

Materiali na Londonski borzi bi se lahko podražili do 35 $

Svet se je v nekaj letih zelo spremenil. Še pred leti je veljalo pravilo vitke proizvodnje. Zdaj podjetja kopičijo zaloge. Ali lahko pričakujemo, da se bo ta trend nadaljeval dolgoročno?, je urednik revije Podjetna Slovenija vprašal Giovannija Attija, vrhunskega svetovnega strokovnjaka za nabavo. In kaj pravi?

PREBERITE CELOTEN ČLANEK »

Kako lahko BRICS vpliva na cene hrane v prihodnosti?

»Mednarodna trgovina pomeni konkurenco. Velika neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem bodo še naprej vplivala na cene. Toda v prihodnosti bodo nekateri pridelki sintetični in jih bo mogoče pridobiti brez uporabe tradicionalne zemlje.«

Kitajska že več kot tri desetletja vlaga v to, da bi postala vodilni proizvajalec oksidov redkih zemelj. Zdaj nadzira že skoraj 90 odstotkov svetovne rafinirane proizvodnje. Ali Evropa lahko postane zelena brez kritičnih surovin iz Kitajske?

»Mislim, da morajo biti energetski prehodni cilji za leti 2030 in 2050 odloženi za od pet do osem let. Evropa lahko zmanjša svojo odvisnost, vendar potrebuje celovito strategijo, ki jo podpira večina držav članic, ter obsežen naložbeni načrt, ki vključuje nacionalni in zasebni kapital, financiran tudi s strani EU.

Kot je dejal Mario Draghi: »Dokončati moramo unijo kapitalskih trgov in prihranke preusmeriti v realno gospodarstvo, z zasebnimi skladi z javnimi jamstvi.« 33 milijard evrov evropskih zasebnih prihrankov je večinoma naloženih v valute in depozite.«

Celotni intervju z Giovannijem Attijem si lahko preberete v najnovejši številki revije Podjetna Slovenija.

V NOVI IZDAJI: Vodnik za normirance. NAROČILO REVIJE