Materiali na Londonski borzi bi se lahko podražili do 35 $

»Obdobje globalizacije kritičnih surovin, če ga razumemo kot odprt trg z določenim številom uvozno-izvoznih omejitev, je končano. Leta 2023 je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) na tem področju zabeležila več kot 25.000 omejitev na mesec. Kljub temu bi podjetja morala kopičiti samo tiste kritične surovine, katerih gospodarsko in oskrbovalno tveganje presega prag sprejemljivosti. Govorimo o 20 kritičnih surovinah.

Ta kritična situacija – negotovost glede oskrbe – bi lahko trajala še od 8 do 12 let, odvisno od časa, potrebnega za iskanje nadomestkov ali alternativnih virov. Zahodne ekonomije so se začele odzivati leta 2023. Določeni rezultati so že bili doseženi. Ni več pričakovati, da se bodo cene večine redkih zemelj zvišale do leta 2030.«

Pa vendar se povpraševanje po kritičnih surovinah občutno povečuje. Kaj lahko evropsko gospodarstvo pričakuje na področju cen teh materialov v naslednjih desetih letih? Atti odgovarja:

»Težko je podati napovedi. Odvisno bo tudi od obsega razpoložljivih mineralnih rezerv in proizvodne zmogljivosti obstoječih tovarn. Pri materialih, kotirajočih na Londonski borzi kovin, bi v naslednjih desetih letih lahko pričakovali zvišanje cen za 20 do 35 odstotkov. Pri drugih bi bilo zvišanje lahko še večje.«

Kritične surovine potrebujemo pri več kot 200 izdelkih, zlasti pri visokotehnoloških izdelkih za potrošnike, kot so mobilni telefoni, trdi diski računalnikov, električna in hibridna vozila, zasloni … Koliko kritične surovine trenutno vplivajo na stanje v evropskem gospodarstvu v primerjavi z gospodarstvoma ZDA in Kitajske?

»Odkritji novih mineralnih nahajališč v Evropi – 2,2 milijona ton v švedski Kiruni in 8,8 milijona ton na Norveškem blizu Osla – ter ponovno odpiranje starih rudnikov (na primer v Italiji, kar je parlament odobril 7. avgusta lani) so Kitajsko prepričali, da ne bo več zviševala cen. Zaradi uporabe avtomatskih robotov bodo rudarji manj izpostavljeni strupenim plinom, a vpliv na okolje bo še vedno ostal, čeprav bo zmanjšan.«

Celotni intervju Z Giovannijem Attijem si lahko preberete v najnovejši številki revije Podjetna Slovenija.