5 idej, kako dobiti prostor za gospodarstvo v JZ Sloveniji

1. Pooblastila za zunanje sodelavce.

Postopki niso obupno dolgi le za gradbeno dovoljenje, temveč tudi za podaljšanje delovnih dovoljenj in gradbena soglasja. Na vse je treba čakati.

Direktor Primorske gospodarske zbornice Robert Rakar zato predlaga, da bi uvedli licence za zasebnike:

»Podobno kot jo imajo notarji, z vsemi potrebnimi izobraževanji in licencami.«

Tako bi razbremenili javno upravo in hkrati pospešili postopke. Prepričan je, da bi s tem lahko čakalne dobe skrajšali vsaj za polovico.

2. Dodaten prostor na račun širših varnostnih pasov.

Na GZS predlagajo, da bi se varnostni pasovi ob avtocesti razširili s 100 na 250 metrov. Tako bi lahko razširili pas za skladišča in proizvodne dejavnosti, razmišlja Robert Rakar.

3. Zaslužek je v logistiki.

Povečati moramo prispevek bruto domačega proizvoda, ki ga lahko da logistika. Slovenska logistična pot je namreč tista, ki prinaša denar, opozarja Robert Rakar:

»Denar leži na cesti, mi pa ga nočemo pobrati.«

Lahko bi ponudili dodatne storitve logistike, prepakiranje in etiketiranje, predlaga: »Za vse to ni potrebne veliko delovne sile, potrebujemo pa prostor.« Matematika je preprosta: več stvari kot naredimo doma, več davkov nam ostane. Izkoristiti moramo tudi skladiščenje, tako na prihodu kot na odhodu.

4. Nujno moramo odpraviti administrativne ovire.

Na gradbeno dovoljenje se v Obalno-kraški regiji čaka po dve leti, »in to takrat, ko imate že popolno vlogo«, opozarja Rakar. To je absolutno predolgo in te postopke je treba skrajšati. Podobno trdi Lovšin:

»Skrajšanje administrativnih postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja bi moralo biti prioriteta vsake politike.«

Država in drugi deležniki občinam postavljajo še dodatne ovire pri pripravi prostorskih aktov, opozarja nepremičninski strokovnjak Daniel Lovšin iz nepremičninske agencije Casabela:

»Prva oziroma nova prostorska zakonodaja je bila sprejeta že v letu 2002 in več kot 20 slovenskih občin še nima pripravljenega občinskega prostorskega načrta, med njimi denimo Koper, Izola in Piran.«

Mimogrede, to je najpomembnejši dokument prostorskega, demografskega in poslovnega razvoja nekega kraja.

5. Regijsko načrtovanje večje poslovne cone.

V prihodnjih letih bo v okviru regijskega prostorskega plana izbrana lokacija za novo večjo poslovno cono na območju regije (občine Bloke, Cerknica, Loška dolina, Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna), so nam povedali na Občini Postojna. Na podlagi tega bo občina, v kateri bo cona predvidena, lahko natančno umestila območje ob spremembah in dopolnitvah OPN.

Direktor GZS Regionalna zbornica Postojna Boštjan Požar razkriva, da glede novih con v regiji (komunalno opremljenega prostora za gospodarstvo) v zadnjem času poteka intenziven diskurz odločevalcev.

Lokacij, ki niso obremenjene z omejitvami, je izredno malo (Neverke, Prestranek). Nekatere cone imajo možnost širitve, vendar je širitev odvisna od preostale infrastrukture (AC Postojna–Jelšane, oskrba z električno energijo).

Občina Pivka že dalj časa načrtuje postopno širitev Industrijsko-obrtne cone Neverke. V prvi fazi poteka priprava OPPN, s katerim bo omogočena gradnja objektov na obstoječih stavbnih zemljiščih. Vzporedno pripravljajo tudi SD OPN, s katerim se presoja širše območje, ki bi bilo dolgoročno primerno za gospodarski razvoj.

Še 4 predloge, kako do zemljišč in celotni članek si lahko preberete v zadnji številki Podjetne Slovenije in TUKAJ.