Se Trump res boji finančnih trgov?

TACO (Trump always chickens out, slovenski prevod tega bi bil, da Trump vedno stisne rep med noge) se sproži šele, ko signal pošljejo finančni trgi: državne obveznice se zamajejo, dolar pa oslabi, piše hrvaški ekonomist, finančni analitik in publicist Velimir Šonje. Kdo torej v resnici vleče rdeče črte Trumpove dobe – politični tekmeci ali trgi državnih obveznic in valut, se sprašuje.

V ozadju hipoteze TACO se skriva nekaj bistvenega, zaradi česar metafora nasilneža na šolskem igrišču ne deluje kot dobro pojasnilo razvoja ključnih dogodkov (lani pri carinah, letos pri Grenlandiji). Neposredna konfrontacija in z njo povezana negotovost učinkujeta le, če sama ali v kombinaciji z drugimi ekonomskimi dejavniki povzročita motnje na trgu ameriških državnih obveznic in na deviznem trgu. Z drugimi besedami: obvezniški in valutni trgi so glavni prenosni mehanizem vpliva na Donalda Trumpa, piše Šonje. Politični hrup brez finančne transmisije ne pomeni prav nič.

Največja Trumpova frustracija je povezana z njegovo nezmožnostjo neposrednega nadzora nad obrestnimi merami in tečajem dolarja. Kadar se pojavijo obdobja, ko so donosi na ameriške državne obveznice visoki ali rastejo, vrednost dolarja pa pada (Trump bi si želel ravno obratno), se sproži TACO.

Ključno je razumeti, da Trump ne reagira na to, kar nasprotna stran govori ali počne – razen če to vpliva na finančne trge, ki jih največkrat vznemiri prav on sam. Pri tem pa niso odločilni delniški trgi, temveč obvezniški.

In če se Trump zares boji finančnih trgov, potem s(m)o ključni akterji vlagatelji, milijoni in na stotine milijonov posameznikov, ki prihranki financirajo vse. In če bodo svetovni red urejali finančni trgi (in ne Trump), morda sploh ne bo tako zelo slabo.