Obala postaja prepovedana cona za podjetnike

Hočete primerjavo? V občini Ajdovščina lahko podjetniki kupijo komunalno urejeno zemljišče za 20 evrov na kvadratni meter, v Izoli pa za 150 evrov in več. To je v primerjavi z Ajdovščino več kot sedemkrat dražje, opozarja Rakar: »Podjetniki večinoma ne potrebujejo proizvodnega obrata s pogledom na morje.« Noro visoke cene so pogojno sprejemljive samo za določene trgovske dejavnosti ali pa za logistiko: »Obala tako postaja prepovedana cona.«

Zemljišč praktično ni

Ne samo, da je ekstremno drago – zemljišč praktično ni. Občina ima v lasti samo eno zemljišče v Dragonji, veliko približno 18 tisoč kvadratnih metrov.

Prodaja se še nekaj zasebnih zemljišč. Eno od teh je nekoliko večje, približno 100 tisoč kvadratnih metrov, a stane več kot 20 milijonov evrov, navaja Rakar: »Nekaj zemljišč je še na Sežanskem, v Divači in v Izoli, drugje pa jih praktično ne morete več dobiti – ne glede na ceno.«

V naslednjih letih bodo v občini Divača sicer opremljali še eno cono v Senožečah. Parcele so last fizičnih oseb, ki jih bodo tudi prodajali, zato je cena še neznanka. Občina bo uredila komunalno infrastrukturo.

Ostalo je zasedla Natura 2000

V resnici zemljišča v Obalno-kraški regiji niso tako zelo pozidana, da bi zmanjkalo prostora za gospodarstvo. Težava je čisto drugje. Več kot 80 odstotkov zemljišč je namreč v zaščitnem pasu Natura 2000 in namembnosti teh ni mogoče spreminjati, opozarja Rakar. Poleg tega je bil Škocjanski zatok leta 1998 uradno razglašen za naravni rezervat.

Ni pa kriva samo država

Mestna občina Koper je imela v načrtih tudi ureditev tehnološkega parka na zasebnih zemljiščih na območju Bertokov, vendar se je v javni razpravi o osnutku občinskega prostorskega načrta (OPN) izkazalo, da prebivalke in prebivalci krajevne skupnosti temu niso naklonjeni. Tehnološkega parka tako ne bo.

Zasebno lastništvo zemljišča otežuje tudi izvedbe načrtov o razvoju obrtno-podjetniške cone pod Dekani in na območju Sermina. Kljub temu Mestna občina Koper vztraja pri razvojnih načrtih. V Kopru si želijo poleg že razvite logistične dejavnosti vzpostaviti tudi tehnološke dejavnosti, ki bi odprle nova delovna mesta in družbene vsebine ter v Koper pripeljale visoko kvalificiran kader.

Celotni članek o tem, kaj je treba storiti, da bo JZ Slovenija bolj gostoljubna za podjetja pa si lahko preberete v zadnji številki Podjetne Slovenije in TUKAJ.