Kam je izginila domišljija pri slovenskih otrocih?

»Začniva na pozitivni strani. Slovenke in Slovenci imamo v DNK zapisano neko drugo pomembno vrednoto, in sicer iznajdljivost; da bi preživeli, smo se morali znajti. Vendar se je ne zavedamo dovolj in jo tudi premalo cenimo, saj nas v podjetništvu prav iznajdljivost pogosto rešuje …«

Iznajdljivost je sinonim za improvizacijo.

»Da, improvizacija je lahko s podjetniškega vidika interpretirana tudi negativno. Sam pa mislim na njeno pozitivno plat, še posebej inženirsko iznajdljivost, ki bi ji Britanci rekli »ingenuity«, kjer pri iskanju rešitev nerazpoložljivost najnaprednejše opreme nadomeščamo z znanjem in izvirnostjo. To je pomembneje, kot se zdi.

Po drugi strani pa v gospodarstvu nikoli nismo stavili na ustvarjalnost. Preprosto zato, ker je zgodovinsko nismo potrebovali. Nikoli nismo bili tehnološki ali drugačni liderji. Še danes smo v pomembni meri dobaviteljska ekonomija.

Ko slovenska podjetja v predelovalnih dejavnostih vprašamo, na katerih primerjalnih prednostih temelji njihov glavni produkt, so njihovi odgovori: kakovost, prilagodljivost in cena. To so atributi, pomembni predvsem za dobavitelje.

Inovativnost, kot primerjalna prednost produktov, je pri naših podjetjih šele na petem mestu. Slovenija v zadnjih 70 letih konkurira z dobaviteljsko logiko, pri kateri ustvarjalnost, ki vključuje drugačno rešitev problema kupca, drugačen dizajn, diferenciacijo z lastno blagovno znamko in uporabo drugačnih poslovnih modelov, ni bila v ospredju. In ker po njej ni bilo potrebe, je tudi drugi sistemi niso spodbujali, začenši s sistemom izobraževanja in usposabljanja. V takšnem sistemu smo odrasli.»

Celotni intervju s Petrom Wostnerjem si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija in TUKAJ.