Glavobol zaradi računovodskega poročanja

To podaljšuje postopke in povečuje možnost napak.«

Drugi izziv je nezdružljivost informacijskih sistemov:

»ERP rešitve podjetij in državni portali niso neposredno povezani. Podatke pogosto izvažamo in nato ročno uvažamo – to pa je delo, ki ga digitalizacija ne bi smela več dopuščati.«

Posebej kritične so pogoste zakonodajne spremembe:

»Vsaka sprememba zahteva posodobitev sistemov, dodatna izobraževanja in testiranja. Računovodje se tako namesto analize podatkov pogosto ukvarjajo s tehničnimi prilagoditvami,« pojasnjuje Pezdirc.

Letos še dodatne evidence in pritisk na ekipe

Med najzahtevnejšimi novostmi Pezdirc izpostavlja prihajajočo obvezno uvedbo evidenc KIR in KPR julija 2025: »To pomeni dvojni pritisk na računovodske ekipe – zagotavljati morajo redno delo in hkrati uvajati nove procese. V praksi to dodatno obremenjuje zaposlene in prinaša večje tveganje za napake.«

Pri tem opozarja, da na učinkovitost računovodskih služb vse bolj vplivajo pogoste zakonodajne spremembe in nove oblike poročanja, kot so DAC7, ESG ter digitalne davčne blagajne. Računovodje zato vse več časa namenjajo spremljanju novosti, interpretaciji pravil in prilagajanju obstoječih procesov. Namesto da bi se osredotočali na analizo podatkov in svetovanje poslovodstvu, so pogosto prisiljeni vlagati energijo v tehnične in organizacijske prilagoditve.

Kako vse država obremenjuje računovodje?

Vsaka večja sprememba praviloma prinese potrebo po posodobitvi informacijskih sistemov, denimo prilagoditvi ERP-jev, uvoznih datotek in vmesnikov. Ob tem so nujna interna usposabljanja zaposlenih, da razumejo nove postopke in roke. Pogosto je treba izvesti testiranja novih procesov in odpraviti začetne napake.

Neizogibna je tudi intenzivnejša komunikacija z državnimi organi, saj navodila ob uvedbi novosti pogosto niso popolna ali dovolj jasna. »Primeri iz zadnjih let vključujejo poročanje po DAC7, pripravo ESG poročil ter uvedbo novih davčnih evidenc, kot sta KIR in KPR, ki sta obvezni od 1. julija 2025. Takšne spremembe ne zahtevajo le tehničnih prilagoditev, temveč tudi organizacijske, pogosto v zelo kratkih rokih.

V praksi to pomeni, da računovodske ekipe delujejo pod dvojnim pritiskom: po eni strani morajo nemoteno zagotavljati tekoče izvajanje vseh rednih nalog, kot so obračuni, plačila in poročila, po drugi strani pa hkrati uvajati nove procese. Pri tem je začasno zmanjšana njihova učinkovitost, zaposleni so dodatno obremenjeni, tudi tveganje za napake pa je večje, dokler se novi postopki ne utečejo.«

Celotni članek si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija