Top 3 poteze, ki jih podjetniki pričakujejo od nove vlade

Birokracija nam požira napredek, pa tudi čas in denar, zato se bo morala nova vlada z njo odločno spoprijeti. Za premike niso nujni dodatni viri ali dolgotrajne razprave; najpomembnejša je politična volja. 
Uspešni slovenski podjetniki in podjetnice so izpostavili tri protibirokratske ukrepe, ki bi jih nova vlada po njihovem mnenju morala obravnavati prednostno.

Top 3 protibirokratski ukrepi

Iz našega nabora 10 protibirokratskih ukrepov, ki smo jih predstavili že v oktobrski izdaji revije Podjetna Slovenija, so uspešni slovenski podjetniki in podjetnice, Andraž Logar (Fs3), Karmen Kompara (Vitanest), Katja Kraškovic (GEA College), Mark Pleško (Cosylab), Marta Kelvišar (Adria Home) in Silvo Pečjak (Pekarna Pečjak) izbrali tri, ki se jim zdijo najbolj pomembni.

Ukrepu, ki se jim je zdel najbolj pomemben, smo dali 3 točke, drugemu najpomembnejšemu 2 in tretjemu 1 točko.

Top 3 protibirokratski ukrepi so:

1. UKREP: Davčna in regulatorna predvidljivost.

Zakoni ne smejo veljati prej kot v enem letu od njihovega sprejetja v parlamentu.

2. UKREP: Črtanje nepotrebnih zakonov in predpisov.

Slovenija je prenormirana. Nujno je treba prevetriti predpise tudi tako, da se ukinja nepotrebne.

3. UKREP: Poročanje državi samo enkrat.

Podjetja naj v sistem poročajo samo enkrat. Ta naj podatke razdeli med vse podatkovne baze države: Ajpes, Furs, Surs …

Največ podpore je dobila davčna in regulatorna predvidljivost, precej visoko je tudi črtanje nepotrebnih zakonov in predpisov. Pri naslednjih ukrepih so podjetniki in podjetnice manj sklepčni.

Kako pospešiti protibirokratske ukrepe?

Odgovor je vsaj na prvi pogled zelo preprost. Zakaj se potem nič ne premakne in zakaj vedno znova razpravljamo o enih in istih težavah? Ob pomoči podjetnikov in podjetnic smo našli dva ključna razloga za to.

1. Razkorak med teorijo in prakso.

Po mnenju Andraža Logarja, ustanovitelja in solastnika startupa Fs3, javni sektor večinoma ne pridobi izkušenj, kako je v gospodarstvu: »Zato ne razumejo, kje so sploh problemi.«

Katja Kraškovic, direktorica in dekanja GEA College, poudarja nekaj drugega: »Dolgotrajna usklajevanja med različnimi deležniki; različni interesi in mišljenje, da če eden goljufa, je treba strožja pravila zapisati za vse, namesto da bi se tistega, ki goljufa, kaznovalo in določilo visoke kazni, ostale pa obravnavalo pošteno.«

REŠITEV: V procese odločanja je treba bolj vključiti ljudi z izkušnjami iz realnega gospodarstva ter okrepiti sodelovanje med politiko in podjetniki.

V strokovne skupine na ministrstvih, ki odločajo o strategijah, za katere so ta ministrstva odgovorna, je treba vabiti bistveno manj ljudi, ti pa morajo biti bistveno bolj strokovni, opozarja Andraž Logar.

2. Manj formalizma & več zdrave presoje.

»Danes je pogosto lažje delovati birokratsko kot človeško,« opozarja Karmen Kompara, direktorica podjetja Vitanest. Po njenem birokracija sistemu daje formalno varnost in opravičilo za postopke, hkrati pa zmanjšuje prostor za zdravo presojo in človeški pristop. Dodaja, da smo občutek za srčnost in osebno odgovornost postopoma zanemarili.

Bolj slaba tolažba je lahko dejstvo, da birokratizacija ni izključno slovenska posebnost. S hudomušnostjo poslušam nemške razprave in ugotavljam, da nismo mi dohiteli Nemcev v produktivnosti, marveč so oni dohiteli nas v birokratiziranosti ;-), pa se pošali Mark Pleško.

REŠITEV: Predpise in postopke je treba poenostaviti ter zaposlenim v javnem sektorju omogočiti več prostora za zdravo presojo in odgovorno odločanje. Manj formalizma in več zaupanja v ljudi lahko pripomore k hitrejšim postopkom, boljšemu sodelovanju ter smiselnim, praktičnim rešitvam.

Še 3 dodatni ukrepi iz prakse

Kaj še manjka za učinkovit boj proti birokraciji, smo vprašali podjetnike in podjetnice. Predlagali so nam še naslednje 3 protibirokratske ukrepe:

1. Skupne službe

Potrebujemo skupno nabavno službo ministrstev in javnih zavodov, poenotene IT sisteme vsaj med deležniki po področjih (zdravstvo, šolstvo) ter eno mesto za vse razpise in javna naročila, našteva Katja Kraškovic.

2. Avtomatizem

Po ameriškem zgledu naj se vloga odobri avtomatično, če v predpisanem roku odgovoren urad ne nasprotuje, pa predlaga Mark Pleško: »To bo birokracijo prisililo, da sama izboljša učinkovitost.«

3. Krajši birokratski postopki za zaposlene

Ločiti in skrajšati moramo birokratske postopke, vezane na delavce (delovna razmerja, varstvo pri delu). Te je treba prilagoditi glede na dejavnost in število zaposlenih, in ne na prihodke ali kapital podjetja, opozarja Karmen Kompara.

Kaj pa pravijo politiki?

Ko smo jeseni objavili seznam, smo ga posredovali tudi vsem parlamentarnim strankam, dodatno pa še Demokratom Anžeta Logarja in Prerodu Vladimirja Prebiliča. Vprašali smo jih, katere od desetih protibirokratskih ukrepov so vključili v svoje programe.

Odzvale so se vse, z izjemo Gibanja Svoboda in Levice, ki jih protibirokratski ukrepi očitno ne zanimajo. Kaj so povedali ostali?

Pri Demokratih, NSi, Prerodu, SDS in Socialnih demokratih so nam zagotovili, da so v programih upoštevali vsaj nekatere predloge.

Pri prvem izmed treh prioritetnih ukrepov podjetnikov, davčni in regulatorni predvidljivosti, so odgovori strank precej enotni. Demokrati, SDS, Socialni demokrati in Prerod poudarjajo pomen stabilnih pravil in premišljenih zakonodajnih sprememb, NSi pa izpostavlja širše izboljšanje poslovnega okolja in razbremenitev gospodarstva.

Tudi pri ukrepu poročanja državi samo enkrat se kaže precejšnje soglasje: več strank napoveduje povezovanje podatkovnih baz, digitalizacijo postopkov in zmanjšanje podvajanja poročil, kar naj bi podjetjem olajšalo administrativne obveznosti.

Nekoliko več razlik se pojavlja pri črtanju nepotrebnih zakonov in predpisov. Demokrati in SDS jasno zagovarjajo deregulacijo ter sistematično zmanjševanje števila predpisov, medtem ko Socialni demokrati poudarjajo predvsem kakovostnejšo pripravo zakonodaje, redne evalvacije in bolj razumljive predpise.

Prerod je do splošnega črtanja zakonodaje pristopa zadržan in namesto tega zagovarja strateško, podatkovno podprto pripravo zakonov ter premišljen prenos evropske zakonodaje, NSi pa izpostavlja predvsem odpravo prenormiranosti in splošno izboljšanje poslovnega okolja.

Kljub razlikam pa je skupni imenovalec odgovorov razmeroma jasen: več digitalizacije, več predvidljivosti in bolj premišljena regulacija. Bomo videli, kaj se bo na koncu res zgodilo. Dosedanje izkušnje niso dobre.

Unikatni predlogi političnih strank

Demokrati:

1. Predvidljiva, vitka država, ki je državljanom na voljo: pravila igre morajo biti jasna in stabilna.

Naš program zato vključuje davčno in regulatorno predvidljivost (točka 2): zavezujemo se k uvedbi tako imenovanega zakonodajnega cikla, kjer spremembe zakonodaje začnejo veljati le dvakrat letno in z najmanj 6-mesečnim prehodnim obdobjem. S tem končujemo obdobje nenehne negotovosti.

NSi

V posodobljenem gospodarskem programu, s katerim se v NSi podajamo na volitve, kot novost predlagamo uvedbo pavšalov, ki bi izrazito poenostavili poslovanje obrtnikov in podjetnikov tako na področju administracije kot davčnih obveznosti.

Socialni demokrati

Zmanjševanje prenormiranosti in bolj razumljivi predpisi
Program poudarja, da morajo biti predpisi krajši, bolj razumljivi in življenjski ter prispevati več k javnemu interesu, namesto da ustvarjajo dodatna administrativna bremena.

SDS

Na področju dovoljenj, zlasti okoljskih in drugih soglasij, zagovarjamo vzpostavitev ene same vstopne točke, kjer se obravnavajo vsi postopki. Enotna točka mora strankam zagotoviti jasno informacijo, kaj je treba pripraviti, ter omogočiti predvidljive roke in hitro reševanje vlog.

Prerod

Za strateško vodenje države potrebujemo institucijo, ki odločitve utemeljuje na znanju, podatkih in dolgoročnih simulacijah – ne na vtisih ali političnih ciklih. Zato vzpostavljamo UMAR 2.0, neodvisen, zakonsko zaščiten in strokovno voden center, ki z uporabo superračunalnika, umetne inteligence in digitalnih dvojčkov zagotavlja predvidljivost, stabilnost in pametno upravljanje države.

UMAR 2.0 je strateški možganski center države. Združuje ključne podatke o gospodarstvu, javnih financah, demografiji, zdravstvu, energiji, prostoru in okolju ter razvija digitalne dvojčke, ki omogočajo simulacije »kaj če«. Vsak zakon ali reforma prejme obvezno UMAR 2.0 oceno vplivov, ki je javno dostopna.

10 protibirokratskih predlogov Podjetne Slovenije

Jeseni smo v uredništvu Podjetne Slovenije pripravili 10 prednostnih ukrepov proti razrasli birokraciji:

1. Umetno inteligenco na prvo stopnjo. Na prvi stopnji odločanja v postopkih je nujno čim prej vključiti umetno inteligenco. Uradniki naj se vključijo šele na drugi stopnji.

2. Davčna in regulatorna predvidljivost. Zakoni ne smejo veljati prej kot v enem letu od njihovega sprejetja v parlamentu.

3. Začasno dovoljenje za delo tujcev. Oddana vloga za zaposlitev tujca naj zadošča za izdajo začasnega dovoljenja za delo.

4. Poročanje državi samo enkrat. Podjetja naj v sistem poročajo samo enkrat. Ta naj podatke razdeli med vse podatkovne baze države: Ajpes, Furs, Surs …

5. »Green stop shop«. Vsa okoljska soglasja naj se rešujejo na eni točki. To točko je treba vzpostaviti urgentno.

6. Spoštovanje MSP testa. Predlog predpisa, ki nima strokovne in realne ocene vpliva na gospodarstvo, naj ne gre v nadaljnji postopek.

7. Sankcije v gradbenih postopkih. V postopkih umeščanja v prostor in podajanja mnenj v postopku dovoljenj uvesti sankcije za vse, ki se pritožujejo neupravičeno.

8. Omejitev števila ministrstev na 10. Zaradi razdrobljenih pristojnosti si ministrstva med seboj povzročajo probleme, če jih je veliko.

9. Črtanje nepotrebnih zakonov in predpisov. Slovenija je prenormirana. Nujno je treba prevetriti predpise tudi tako, da se ukinja nepotrebne.

10. Preprečiti zlorabe bolniških odsotnosti. Ne sme se dogajati, da bi ljudje bolni hodili v službo. A povečanje bolniških odsotnosti v zadnjih letih vzbuja velik sum, da prihaja do izkoriščanja bolniških odsotnosti. To demotivira delavce, ki vedo, kdo jih izkorišča.