Kako se pripraviti na prihod Fursa?

Davčni inšpekcijski nadzor (DIN) v primerjavi z drugimi vrstami nadzora pomeni največji poseg v pravni položaj zavezancev, saj je javni interes in s tem položaj davčnega organa močnejši kot v drugih davčnih postopkih. Zato je bistveno, da so udeleženci teh postopkov seznanjeni s svojimi pravicami.

Začetek in predmet DIN: povezava z dohodnino

DIN obsega nadzor dveh ali več področij poslovanja oziroma nadzor enega ali več davkov za eno ali več obdobij. Zadeva predvsem tista dejstva in okoliščine, ki lahko vplivajo na povečanje ali zmanjšanje davčne obveznosti ali ki vplivajo na prenos davčne obveznosti med davčnimi obdobji. V vsakem primeru se s sklepom o DIN opredeli:

• obdobje, ki je predmet nadzora,
• vrsto davkov oziroma predmet nadzora ter
• pouk o pravicah in dolžnostih zavezanca.

Seveda gre v omenjenih primerih pričakovati pregled transakcij o odkupu lastnega poslovnega deleža kot dejstva oziroma okoliščine, ki (lahko) vpliva na davčne obveznosti po Zakonu o dohodnini.

DIN se praviloma začne po uradni dolžnosti z vročitvijo sklepa o DIN. Inšpektor lahko začne opravljati inšpekcijski nadzor po poteku osmih dni od vročitve tega sklepa. Postopek inšpekcijskega nadzora se sicer lahko izjemoma začne tudi pred vročitvijo sklepa o DIN, pri čemer zavezanec s tem (še) ni seznanjen.

Vendar gre, glede na to, da je FURS že sam javno napovedal, da bo v letu 2023 izvajal (izredne) nadzore nekaterih transakcij, povezanih z nakupi lastnih deležev, pričakovati, da bodo ti postopki pričeti z vročitvijo sklepov o DIN.

Kraj in čas DIN: pozor na sodno odločbo

DIN se praviloma izvaja na terenu, v delovnem času in v prostorih zavezanca. Lahko pa je opravljen tudi v prostorih, kjer zanj vodijo oziroma hranijo poslovne knjige in druge evidence (na primer prostori zunanjega računovodstva). Inšpekcijski organ sme vstopati tudi v prostore, ki javnosti načeloma niso odprti, pri čemer pa ne sme odpirati skritih predelov ter zasegati tamkajšnjih stvari in opreme. To lahko stori le, če ima za to sodno odločbo ali soglasje zavezanca za davek.

Pravice in dolžnosti zavezanca: nujna so opozorila na nepravilnosti

Prvi korak postopka DIN je sklep o DIN. Ta se šteje za izdanega v trenutku, ko je vročen zavezancu. Včasih je vročitev napovedana po telefonu, kar naj bi v praksi zavezancu omogočilo samoprijavo, ki po vročitvi sklepa o DIN ni več dopustna.

V primeru, da iz razloga učinkovitosti sklep o DIN ni izdan, temveč organ takoj začne izvajati dejanja DIN, je sklep naznanjen le ustno – vključno s siceršnjo vsebino sklepa o obsegu nadzora in pravici zavezanca, da sodeluje v postopku. To se zapiše v zapisnik o nadzoru.

V nadaljevanju organ izvede ugotovitveni in dokazni postopek.

Najpomembnejši del tega je pregled poslovnih listin, ki glede na prakso predstavljajo izključno vrsto dokazil v postopku DIN. Kljub ustaljenemu nasprotnemu stališču sodne prakse organ neredko zavrne dokazni predlog zavezancev za davek z zaslišanjem priče z vnaprejšnjim stališčem o neresničnosti ali nepotrebnosti takih izpovedb. Čeprav je jasno, da vnaprejšnja opredelitev o prepričljivosti dokaza in njegovem vplivu na končno oceno načeloma ni dovoljena. Vloga pooblaščencev, svetovalcev oziroma odvetnikov je tako izredno pomembna.

Vešči pooblaščenci lahko takšne in podobne nepravilnosti zaznajo že v času samega DIN in nanje opozorijo (na primer zahtevajo, da se nepravilnosti ustrezno zaznamujejo). To je posebej pomembno za postopke morebitnega naknadnega uveljavljanja procesnih ali s tem povezanih materialnih kršitev davčnega organa.

Zakon o davčnem postopku sicer določa, da mora zavezanec sodelovati pri ugotavljanju dejanskega stanja. Zavezanec je tako dolžan dajati podatke, predložiti poslovne knjige in drugo dokumentacijo ter dajati pojasnila. Vabilu inšpektorja se mora odzvati, sicer je lahko priveden prisilno.

V praksi zavezanci z navajanjem dejstev, dokazov in pojasnil pogosto sledijo načelu »manj je več«, vendar ta pristop prinaša tudi tveganja. Zavezanec bo v nadaljevanju DIN, v pritožbi zoper odločbo ali v naknadnem upravnem sporu dodatne dokaze ali pojasnila lahko predlagal oziroma navajal le, če utemeljeno obrazloži, zakaj tega ni mogel predlagati oziroma navajati prej. Tako je priporočljivo odločitve sprejemati ob upoštevanju interesa celotnega upravnega postopka in upravnega spora. Odvetniki smo v upravnem sporu prepogosto soočeni z utemeljenimi razlogi, podkrepljenimi z ustreznimi dokazi, ki pa jih v upravnem sporu ne moremo učinkovito uveljavljati, ker interesi pritožbe ali upravnega spora predhodno niso bili upoštevani.

Tako bi bilo v konkretnih postopkih DIN glede odkupov lastnih deležev smiselno in nujno potrebno dodobra strukturirati, pojasniti in evidentirati vse razloge za odkup lastnega deleža družbe.

Zapisniki o nadzoru: pripombe so lahko ključne

Po končanem ugotovitvenem postopku organ sestavi zapisnik o nadzoru, ki vsebuje ugotovljeno dejansko stanje in služi temu, da se zavezanec seznani z izidom dokazovanja.

Če se zavezanec z ugotovitvami iz zapisnika o nadzoru ne strinja, lahko najpozneje v praviloma 20 dneh po vročitvi zapisnika poda pripombe na zapisnik. Prav tako lahko predlaga nova dejstva in dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že pred izdajo zapisnika. Davčni organ v praksi pripravi dodatni zapisnik, s katerim sprejme ali zavrne pripombe zavezanca.

V praksi se morebitne pripombe na zapisnik izkažejo kot pomembne za nadaljnje postopke (bodisi pritožba bodisi upravni spor), ker se je na tej točki možno opredeliti do ugotovitev in stališč davčnega organa. Pri tem so nova pojasnila in novi dokazi kot odgovor na predhodno neznana stališča davčnega organa procesno praviloma dopustni.

Zaključek postopka o DIN: sledita pritožba in upravni spor

Daleč najpogosteje se v postopku ugotovi neskladnost, ki vpliva na višino davčne obveznosti. Glede na izhodišča predvidenih DIN glede odkupov lastnih deležev je takšne ugotovitve mogoče pričakovati tudi v primerih transakcij odkupa lastnega poslovnega deleža.

DIN se v teh primerih zaključi z izdajo odmerne odločbe, s katero je zavezancu praviloma naloženo plačilo premalo plačanega davka.

Zoper odmerno odločbo je mogoča pritožba, zoper odločbo pritožnega organa pa je mogoče sprožiti upravni spor. Za čim bolj učinkovito uporabo navedenih pravnih sredstev je bistvenega pomena, da je bil postopek DIN ves čas ustrezno voden ter da je zavezanec za davek vse relevantne navedbe in dokaze podal že v postopku pred davčnim organom.