Kaj vse zvišuje plače? In kako se spopasti s pomanjkanjem delavcev?
Pri plačah je pričakovati učinek domin: z dvigom minimalnih lahko pričakujemo rast vseh drugih plač. A to je le en razlog za njihovo rast.
Plače se bodo delno prilagodile tudi visoki inflaciji. Dobrostoječa podjetja pa bodo s plačo agresivneje tekmovala pri pridobivanju dobrih kadrov, pravi Nika Rakonjac, vodja marketinga pri MojeDelo.com: »Pritisk na plače bo gotovo še višji zaradi pomanjkanja delovne sile in zaradi dviga minimalne plače.«
V povprečju 6,6-odstotna rast
V letu 2023 se bodo plače v povprečju povečale za 6,6 odstotka, ocenjujejo na GZS. Pri tem bo rast v javnem sektorju (7 odstotkov) prehitevala rast plač v zasebnem sektorju (6,5 odstotka), pravi Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS.
Toda rast plač sama po sebi ni izziv, če slednje rastejo sorazmerno z rastjo produktivnosti, pravi Renato Pahor, direktor podjetja Virs: »Ta trenutek smo v Sloveniji žal priča rasti plač, ki bistveno presega rast produktivnosti.«
Višje plače pomenijo povečanje denarja v obtoku, kar povečuje povpraševanje in krepi inflacijske pritiske na makroekonomski ravni, opozarja Pahor.
V Pekarni Pečjak glede na trenutno stanje ocenjujejo, da bodo plače letos dvignili za 5 do 7 odstotkov. Ocenjujejo, da bo ta strošek znašal med 800 in 950 tisoč evri. V njihovi poslovni viziji želijo imeti zadovoljne delavce, zato je prav, da so pošteno plačani, pravi Jože Polančec iz Pekarne Pečjak: »Prav tako se nam zdi prav, da delo dobijo ljudje, ki živijo v Sloveniji. Zato ne najemamo agencijskih delavcev iz drugih držav.«
4 rešitve za spopadanje z visokimi plačami
Vsaka rast plač, ki je večja od produktivnosti, ima na ravni podjetja negativen vpliv na konkurenčnost, opozarja Pahor: »Podjetja se temu lahko prilagodijo tako, da zmanjšajo maso plač, torej zmanjšajo število zaposlenih. Ob tem pa obseg proizvodnje in prihodkov ostane enak.« To lahko najhitreje dosežejo z višjo stopnjo avtomatizacije in robotizacije procesov, svetuje Pahor.
Pritisk na rast plač bo pospešil vlaganja v avtomatizacijo, se strinja tudi Ivanc: »Kjer pa to ni ekonomsko smotrno zaradi potrebnih ročnih spretnosti in nizke dodane vrednosti izdelka, se bo del proizvodnje selil v regijo južneje od Slovenije.«
Bojan Ivanc našteva 4 rešitve, kako se spopadati z visokimi plačami:
- vlaganja v avtomatizacijo poslovanja,
- izločanje funkcij, ki niso ekonomsko upravičene zaradi specifike potrebnih profilov zaposlenih,
- prenos dela proizvodnje v druge države v regiji z nižjimi stroški dela in
- več povezovanja z mladimi v izobraževalnih ustanovah.
V Pekarni Pečjak ne računajo na povečevanje prodajnih cen, ker bi njihovi izdelki postali predragi za potrošnike, pravi Polančec: »Iskali bomo predvsem notranje rezerve in rešitve že udejanjamo. Preračunavamo rentabilnost posameznih programov in manj rentabilne zmanjšujemo.«
Sorodni prispevki
