»Ambicija je z IPO zbrati vsaj milijardo evrov.«
- Goran Novković
- Foto: arhiv Blog.it
- 29 oktobra, 2025
- Intervju
Miha Jagodic je pred sedmimi leti z dvema portugalskima partnerjema v Lizboni ustanovil podjetje Bloq.it, ki se ukvarja s pametnimi paketomati. Podjetje je bilo pred dvema letoma vredno 50 milijonov evrov, zdaj pa je vredno že 200 milijonov evrov.
Od kod takšna rast vrednosti podjetja?
Rast vrednosti podjetja sledi rasti prihodkov in naši poziciji na trgu. Trg pametnih paketomatov raste zelo hitro, mi pa se pozicioniramo kot vodilno podjetje na tem trgu.
S čim natančno se ukvarjate?
Postavljamo infrastrukturo pametnih paketomatov. Proizvajamo paketomate in programsko opremo ter jih tudi postavljamo in vzdržujemo.
Zakaj ste se s soustanoviteljema odločili za Portugalsko, in ne za Slovenijo? Kakšne so tam razmere za startupe?
Za Portugalsko smo se ob ustanovitvi podjetja odločili povsem pragmatično, ker gre za večji trg, več ljudi, več priložnosti, več možnosti financiranja. Tudi vsi španski skladi namreč sodijo na iberijsko območje. V celotni regiji je tako na voljo bistveno več financiranja.
Mar ni Lizbona znana po enem od najboljših startup okolij v Evropi?
Rekel bi, da je na to temo predvsem več piarja. Lizbona na tem področju v resnici še zelo zaostaja za Londonom, Berlinom, Parizom in tudi Barcelono. Je pa res, da je sem mogoče privabiti dobre talente, ker jim predstavijo življenje na morju in prijetno vreme. Pred leti so bili v Lizboni tudi življenjski stroški ugodnejši.
Ali to pomeni, da v Lizboni tudi startupovce privabljajo z družabnim življenjem in naravo?
To je paradoks. Ujamejo jih na družabno življenje, potem morajo pa samo delati. 😊
Kaj mora Slovenija narediti, da bi več startupovcev prišlo investirat v Slovenijo?
Nočem se preveč dotikati zakonodaje, a zagotovo bi pomagalo, če bi imeli stabilno zakonodajo. Da bi bile razmere v okolju, kjer se investira, stanovitne, ne pa da se sistem spremeni trikrat v mesecu in investitorji zato ne vedo, kaj lahko pričakujejo glede donosa.
Sloveniji zagotovo manjka boljša letalska povezanost. Geografsko smo sredi Evrope, letalske povezave pa so slabe. Kadarkoli hočem koga navdušiti, da bi prišel v Slovenijo, pogleda možnosti za letalske vozovnice, zato mi to povedo.
Seveda pa bi morali narediti tudi kaj, ko gre za obremenitev plač, da bi lahko privabili talente. Portugalska ima prav tako lepo naravo in to zna unovčiti. Mi tega ne znamo.
Letošnji dogodek Slovenia Business Bridge, ki ga organizira AmCham, bo v znamenju slogana Ambiciozna Slovenija. Smo v Sloveniji premalo ambiciozni?
V Sloveniji smo absolutno premalo ambiciozni.«
Absolutno smo premalo ambiciozni. Mislimo, da smo zelo uspešni, a sploh ne vemo, kako neambiciozni smo. Ko se pogovarjam s slovenskimi ustanovitelji podjetij, vsi sanjajo o prodaji podjetja (o exitu), že preden podjetje sploh ustanovijo.
S tem ni nič narobe. Exit je uspeh podjetnika. Ampak ko jih vprašam, s kakšnim exitom bi bili zadovoljni, pravijo, da z 10, 20, morda 50 milijoni evrov. S tem bi srečni odšli uživat na Bali.
To ni ambicioznost. Že v Evropi je ambicioznost bistveno večja; ni treba gledati v Ameriko. Tukaj imamo že semenske investicije vrednosti 50 milijonov in več, v Sloveniji pa se pogovarjamo o 50-milijonskem exitu. Na takšni ravni ni mogoče privabiti perspektivnih startupov.
Koliko vaših pametnih paketomatov je trenutno že v uporabi? Kje vse so?
Že ta mesec bomo dosegli raven 20 tisoč paketomatov, postavljenih po Evropi, v desetih državah. Najpomembnejše med njimi so Francija, Nemčija, Anglija, Beneluks, Španija, Portugalska, Italija in Češka.
Zakaj so pametni?
Dobro vprašanje; prej bi rekel, da so digitalni. Pametni je izraz, ki smo ga uporabljali na začetku, ker se v angleščini izdelek imenuje Smart Locker.
V čem je njegova dodana vrednost?
Ko smo vstopili na trg, so paketomate proizvajala podjetja, ki so se ukvarjala z izdelavo uličnih klopc, svetilnikov in podobno. To so bili železni izdelki iz proizvodnje.
Upravljamo več kot pet milijonov paketov na mesec.«
Paketomat pa je lahko veliko več. Mi danes upravljamo več kot pet milijonov paketov vsak mesec. To zahteva ogromno podatkovnih analiz. Planiramo pot paketa od skladišča in pošte do paketomata. Zdaj nam pomagajo že algoritmi umetne inteligence.
To je naša največja prednost. Naši paketomati so kot omrežje za monitoring veliko bolj napredni kot vsi drugi na trgu.
Kaj to pomeni za uporabnika?
Za uporabnika niti ni tako velike razlike, veliko bolj pomembno pa je to za logistične službe, ki paketomate upravljajo. Uporabnik ima na naših paketomatih vse možnosti: dostavljajo mu lahko različni logisti, s paketomata pa lahko pakete tudi vrača. V Evropi je že vsak peti paket vrnjen.
Kaj pa pametni paketomat pomeni za podjetja, ki niso v logistiki?
Prva funkcija mreže paketomatov je, da znižajo strošek dostave. To pomeni, da bo produkt verjetno lažje prodati. Namesto dostave, ki bi stala tri ali štiri evre, bo blago mogoče dostaviti v paketomat za bistveno nižji strošek ali celo brezplačno.
Pred kratkim ste izjavili, da ciljate na ameriški trg. Kaj je v času Donalda Trumpa tako privlačnega v ZDA?
Velikost trga. Ameriški trg paketomatov je še zelo nerazvit in to je ena od redkih panog, kjer je Evropa veliko bolj napredna. Tako je zaradi kompleksnosti dostav, saj nimamo takšnega sistema ulic kot v ZDA.
Toda tudi ZDA iščejo rešitve za optimizacijo logističnih stroškov. Vračila paketov tudi tam niso več zastonj. Logisti bomo morali sprejeti produkt, ki bo omogočil znižanje stroškov, zato imamo priložnost, ker smo v bistvu prvi večji igralec.
Vas ni strah geostrateških razmer?
Niti ne. Je pa res, da je naša proizvodnja samo v Evropi. Imamo štiri proizvodne enote, dve na Portugalskem, eno v Litvi in eno na Poljskem. Razmišljamo, da bi poskusili s proizvodnjo tudi na Kitajskem oziroma Tajskem in v ZDA. Poskušamo jo razviti na treh celinah, ker želimo biti prvi – ne zaradi situacije s slovenskim zetom. 😊
Kako gledate na prihodnost zadnjega kilometra dostave?
Zadnja milja dostave je znana kot tista, ki je za logista daleč največji strošek. Zato so paketomati zdaj tako priljubljeni; namesto da paket roma v 50 različnih hiš, je 50 paketov lahko dostavljenih na eno mesto, za katerega vsi vedo.
V državah, kjer je postavljenih že zelo veliko paketomatov, se preference kupcev vedno bolj spreminjajo. Ne odločajo se več za dostavo na dom, ampak za dostavo v paketomat oziroma zunaj doma.
Vsaka ulica bo imela en paketomat.«
Pričakujemo, da bo čez pet let večina paketov, ki jih bomo prevzeli oziroma naročili, dostavljena zunaj doma. Za dostavo na dom pa bo treba plačati zelo veliko premijo. Vsaka ulica bo imela en paketomat.
V moji vasi so nam vzeli tudi poštni nabiralnik.
Zdaj pa bi lahko imeli vsaj paketomat.
Kako vidite vlogo Evrope v tekmi s tehnološkimi velikani ZDA in Kitajske?
V Evropi imamo nekaj res uspešnih zgodb, denimo Revolut in Vinted. Ampak vsa ta uspešna startup podjetja imajo ustanovitelje, ki so izkušnje pridobili v ZDA, nato pa so se ustalili v Evropi. Izvor podjetij je še vedno ameriški.
Kitajci so res lačni uspeha.«
Pred kratkim sem bil na Kitajskem, kjer smo opazovali našo proizvodnjo. Kitajci so res lačni uspeha, osredotočeni so na uspeh in rast.
Žal sem malo pesimističen; mislim, da to načenja dolgoročno konkurenčnost EU.
Nočem reči, da se to ne more spremeniti, a naš fokus je ta hip drugje. Vsi govorijo, da je Evropa regulirana, vendar to res opažam tudi sam.
Na Kitajskem so nam rekli, da ljudem ponudijo možnost delati vsako drugo soboto, in ti res pridejo delat. To ni obvezno, omogoča pa 50 odstotkov boljše plačilo za soboto. Imajo zelo veliko tekmovalnega naboja. Ko sem prišel iz Kitajske, sem bil tako navdihnjen kot nekoč, ko sem vračal iz ZDA.
Edina, ki me glede tekmovalnega naboja ne navdihuje, je trenutno Evropa. Mi zaposlujemo 400 ljudi in pri toliko zaposlenih se zgodi, da moraš včasih koga odpustiti. Statistično je nemogoče, da do tega ne bi prišlo. Pri tem plačujemo od 30.000 do 50.000 evrov odpravnine.
Kje vidite Bloq.it čez pet let?
Smo malce nekonvencionalno ambiciozni. Želimo se razviti v podjetje, ki bo sposobno izpeljati prvo javno ponudbo delnic (IPO). V treh letih nam to še ne bo uspelo, v petih letih pa je že mogoče. Takrat imamo v načrtu 50 milijonov evrov stalnih prihodkov iz naslova programske opreme in 250 milijonov evrov prihodkov, ki niso vsakoletni, to je od prodaje paketomatov. Skupaj 300 milijonov evrov na leto.
Vrednost IPO bo več milijard evrov. Ambicija pa je, da se v treh do petih letih preseže vsaj milijardo evrov zbranega kapitala. IPO bi izpeljali pri vrednosti podjetja, ki bi bila vsaj dobri dve milijardi evrov.
Forbes vas je na Portugalskem uvrstil med top 30 uspešnih podjetnikov, mlajših od 30 let. Ali kaj tuhtate, da bi se službeno vrnili v Slovenijo?
Uf. Včasih se igram s to idejo, ne vidim pa, kako bi to izpeljal. Morda bi to storil, če bi bil edini ustanovitelj podjetja. Sicer pa znotraj Evropske unije ni takšnih razlik.
Če bi bil edini ustanovitelj, bi prej poskusil biti pragmatičen in se preselil nekam v bližino dobro povezanega letališča.
Torej prej v Zagreb kot pa v Slovenijo? 😊
Na žalost verjetno res. Ne vidim prednosti, zaradi katere bi se preselil v Slovenijo.
Kaj bi svetovali mladim slovenskim podjetnikom, ki želijo zgraditi globalno podjetje?
Najprej mi pride na misel to, da je v tem primeru treba iti v svet in prodajati globalno. Lani sem naredil 115 letov z letalom, letos bo podobno. Vsak teden letim enkrat do dvakrat, do strank in potencialnih kupcev. Kamorkoli grem, me že poznajo. 😊 Brez tega ni globalnega podjetja.
Torej odpadejo tisti, ki imajo višinsko bolezen? 😊
Ja. Pisarna je za zaposlene. Vodje podjetja pa moramo prodajati po svetu.
Imate kaj prostega časa? Portugalska je nogometna dežela, v Lizboni sta dva močna kluba. Za koga navijate, za Sporting ali za Benfico?
Zdaj, ko je trener postal José Mourinho, moram navijati za Benfico. 😊
Na Portugalskem počnete še kaj drugega?
Žal ne. V skoraj sedmih letih tu nisem uspeti razviti hobijev. Imam pa hčerko, staro 18 mesecev, zato poskušam čim več prostega časa preživeti z njo.
Iz posebnih izdaj
Korakanje v finančno samostojnost: odlašajte z nakupi
Se sliši malce smešno? Zadeva dejansko deluje. Odlog zadovoljstva ni odrekanje radostim, temveč zavestna odločitev,
Vlak LJ – MB: V desetih letih bomo dobili 25 minut
»Pot po železnici iz Ljubljane v Maribor se bo v naslednjih desetih letih skrajšala za približno 25 minut. Zdaj ta
Stroški kibernetskih napadov se merijo tudi v več sto milijonih
Še slab teden nas loči do dogodka »Kibernetska varnost – ključni izziv za slovenska mala in srednje velika podjetja«, ki
Pristavec: Čolnarji, žnidarji, kmetje, furmani, prevozniki → podjetniki
Igor Izidor, Igor in Štefan Pristavec, Prigo, 43. med največjimi podjetniškimi podjetji.
