7 energetskih trendov do leta 2030
- Trg shranjevanja energije bo do leta 2030 dosegel 100 milijard dolarjev.
- Do leta 2050 bo svetovni trg obnovljivih virov energije pri gradnji dosegel dva tisoč milijard dolarjev.
Gradnja, tako kot vsi segmenti naših življenj, sledi energetskim trendom. Premiki se že dogajajo, na nekaterih področjih že več desetletij, drugje previdno tipamo z novitetami, ki bodo gradnjo obarvale zeleno. Na nekaterih področjih bi morali intenzivno delati, pa še vedno spimo.
Z neodvisnima energetskima strokovnjakoma Matjažem Valenčičem in Bojanom Žnidaršičem smo si ogledali, kakšni energetski trendi pri gradnji nas čakajo do konca desetletja.
1. Prilagajanje na podnebne spremembe
Nedavne poplave in plazovi, ki jih je povzročil le en deževen dan, so pokazali, da bo pri gradnji, pa tudi pri vseh drugih segmentih naših življenj, ključno prilagajanje, pravi Bojan Žnidaršič: »Poplave so izpostavile segment varnosti, a to je le delček prilagajanja na prihodnost. Prilagoditi se bomo morali na podnebne spremembe, na poplave, veter, točo, deževje, vročino – z infrastrukturo, telekomunikacijami in stavbami.«
2. Učinkovita raba energije na stavbah
Učinkovita raba energije na stavbah je tema že zadnjih 20 ali celo 30 let, pravi Bojan Žnidaršič: »Doseči želimo kakovost bivanja in hkrati zmanjšati porabo energije. To je bistvo bistva.«
Naša zakonodaja sledi evropskim direktivam, ki so usmerjene v zmanjšanje rabe energije v stavbah, pojasnjuje Matjaž Valenčič: »Predvideni sta dve vrsti ukrepov: za zmanjšanje rabe energije in za rabo energije iz domačih obnovljivih virov.« Na ta način se bo zmanjšala energetska odvisnost, manjše pa bodo tudi emisije toplogrednih plinov, dodaja.
5. Pametne hiše
Pričakujemo, da bodo vse nove in prenovljene stavbe ničenergijske. Za energetsko oskrbo bodo uporabljale le toploto okolice ali biomaso, napoveduje Valenčič in opozarja, da bo pri tem treba odstraniti dve vrsti ovir: »Prva je neprilagodljivost investitorjev, ki niso dovolj informirani, da bi dobrohotno sprejeli novo zakonodajo. Prepogosto jo razumejo kot nepotrebno oviro. Druga težava pa je pomanjkanje veščin izvajalcev na vseh ravneh.«
Pristojno ministrstvo naredi premalo, da bi vse udeležence, od načrtovalcev in odločevalcev do projektantov, izvajalcev in investitorjev, pripravilo na nujne spremembe, je kritičen Valenčič.
Matjaž Valenčič izpostavlja tri pomembne točke, kjer so nujne čimprejšnje spremembe:
1. Ozaveščanje.
Potrošniki najbolj potrebujejo ozaveščanje. Kakovostno bivanje ob nižjih stroških in manjši rabi energije zgolj z obnovljivo energijo iz bližnje okolice ne gre skupaj s starimi gradbenimi in bivalnimi navadami.
2. Nujni priklopi sončnih elektrarn.
Potrošnikom je treba omogočiti rabo sončnih elektrarn v samooskrbi in odpraviti nepotrebne ovire. Tudi tam, kjer je distribucijsko omrežje prešibko, je treba omogočiti priklop sončnih elektrarn vseh uporabnikov. Možne so različne tehnične rešitve, od dinamičnega prilagajanja moči glede na trenutne razmere v omrežju do energetskih skupnosti, pametnih omrežij in posodobitve omrežij. Spremeniti je treba neučinkovit sistem spodbud in omogočiti gradnjo sončnih elektrarn z oprostitvijo DDV, kar dopušča EU direktiva št. 2022/542.
3. Spodbude na ravni države.
Na ravni države je treba spodbujati povečanje deleža obnovljivih virov energije vsaj toliko, kot zahteva evropska direktiva. Poleg tega je treba takoj prekiniti vse naložbe v jedrsko energijo, ki ovirajo prehod v trajnostno družbo. Hkrati je treba zmanjšati rabo energije, saj za evropsko strateško dolgoročno vizijo o zmanjšanju porabe energije zaostajamo za polovico v primerjavi z letom 2005.
3. Shranjevanje energije
Trg shranjevanja energije bo do leta 2030 dosegel 100 milijard dolarjev, navaja Bloomberg New Energy Finance. Skladno s težnjami po obnovljivih virih energije bo ne le slovenski, ampak tudi svetovni trend iskanje načinov, kako učinkovito shraniti energijo. »Obnovljivi viri energije, denimo sončna in vetrna energija, so vedno bolj priljubljeni, vendar so tudi bolj nepredvidljivi,« opozarja Žnidaršič.
Učinkovito shranjevanje energije bi omogočilo bolj stabilno oskrbo in zmanjšalo odvisnost od fosilnih goriv. Obstaja sicer več tehnologij za shranjevanje energije, denimo baterije, črpalne hidroelektrarne ali termoelektrarne, nobena pa ni (še) idealna.
4. Obnovljivi viri energije
Obnovljivi viri pri gradnji so trend že zadnjih deset let in ta se po Žnidaršičevih besedah še nadaljuje: »Vključujejo uporabo obnovljivih virov za ogrevanje, hlajenje, oskrbo z vodo in električno energijo v stavbah.« Prednosti uporabe obnovljivih virov energije pri gradnji so:
- manjši ogljični odtis,
- boljša učinkovitost,
- manjši stroški energije in
- manjše onesnaženje.
Do leta 2050 bo svetovni trg obnovljivih virov energije pri gradnji dosegel dva tisoč milijard dolarjev, navaja Mednarodna agencija za energijo. Ta rast je posledica zmanjšanja stroškov obnovljivih virov energije, izboljšanja tehnologije ter rastočih okoljskih in ekonomskih pritiskov.
Sončna in vetrna energija se uporabljata za proizvodnjo električne energije za stavbe. Geotermalna energija in biomasa pa sta namenjeni hlajenju in ogrevanju stavb.
»Edina stalnica so spremembe. Grajena krajina se bo spremenila, kot jo je nekoč že spremenila Marija Terezija, ki je zaradi požarne varnosti prepovedala slamnate strehe in uvedla opečno kritino.
Vse primerne večje novogradnje in večina manjših stavb, pa tudi obstoječe stavbe, bodo imele na strehah in fasadah vgrajene sončne elektrarne. Prav tako bodo sončne elektrarne na vseh primernih lokacijah ob avtocestah, na večjih parkiriščih, na vodnih površinah in na degradiranih področjih. Postavljenih bo več vetrnih polj, dokončana bo veriga hidroelektrarn na srednji in spodnji Savi ter na Muri, geotermalne elektrarne bodo zagotavljale pasovno energijo, tehnologija kroženja ogljika bo omogočila proizvodnjo sinteznega plina, bioetanola in bioplastike iz organskih ostankov … Manj vidna pa bo povezava pametnih stavb s pametnimi omrežji, integracija elektromobilnosti v energetski sistem, sodelovanje razvodnih plinskih in elektroomrežij, gradnja pretvorbe in hranjenja energije ter podobni nujni ukrepi.
Začeti je treba tam, kjer se naložba najhitreje povrne, torej pri postavitvi plavajočih sončnih elektrarn na zajezitvah hidroelektrarn. Vsa potrebna infrastruktura je že zgrajena in vsa dovoljenja so že pridobljena. Podnevi bi proizvajali elektriko s soncem, ponoči z vodo. Naložba, ki bi stala manj kot tri milijarde evrov, bi na leto proizvedla več elektrike, kot je proizvede slovenski del nuklearke. Po treh letih, ko se bo naložba poplačala, pa bo dovolj sredstev za nov krog naložb.«
Matjaž Valenčič, neodvisni energetski strokovnjak
6. Gradnja v zemlji
Pravi odgovor na podnebne spremembe je gradnja stavb v zemlji, je prepričan Žnidaršič: »Zemlja bi bila kot lupina, plahta nad bivalnimi površinami.« Sliši se zelo radikalno, a zelena streha denimo varuje pred vročino, točo in močnimi nalivi, pojasnjuje.
Gradnja celotne stavbe v zemlji bi poskrbela, da ne bi prišlo do prevelike urbanizacije, saj se ta na površju ne bi poznala, pravi Žnidaršič: »Deževnica brez težav pronica v podtalnico, zelene površine pa ostanejo na voljo za obdelovanje.« Viri svetlobe bi lahko bili svetlobni jaški, dodaja.
7. Zaostrovanje meril pri gradnji
Gradbena zakonodaja je posodobljena, določeno pa je tudi, kako se bodo merila gradnje zaostrovala. »Hkrati zakonodaja omejuje rabo fosilnih energentov in elektrike za ogrevanje in pripravo tople vode, oboje pa je nujno za doseganje ciljev,« pravi Valenčič in navaja, da sprejeti ukrepi veljajo tako za novogradnje kot prenove stavb.
Kje nam gre dobro in kje slabo?
Gradbena industrija. Domača gradbena industrija je prilagojena novim zahtevam gradnje, kar je po Valenčičevem mnenju dobro: »Še več, mnogi proizvajalci uspešno tržijo svoje proizvode na zahtevnem evropskem trgu, kar dokazuje, da so odlični.«
Manjši delež samogradnje. Pri individualnih hišah se je zmanjšal delež samogradnje, je zadovoljen Žnidaršič: »Izdelki takšnih domačih ‘mojstrovalcev’ imajo večje in pogosto nepopravljive napake v gradnji. Denimo toplotne mostove, ki ne le, da zvišujejo stroške, ampak tudi zmanjšujejo kakovost bivanja.«
Trend pasivne gradnje. Vedno bolj je prisoten trend pasivne gradnje, pravi Žnidaršič: »Povečuje se delež lesenih in montažnih stavb, ne le zasebnih hiš. Lesene so tudi javne stavbe, denimo vrtci, šole, bloki.«
Dobre politike. Eko sklad ima kar nekaj dobrih finančnih spodbud za tiste, ki pri gradnji ali obnovi mislijo na okolje, pravi Žnidaršič. Nepovratna sredstva in kredit lahko pridobite kot gospodarska družba, samostojni podjetnik ali zadruga.
Svetila. Svetila predstavljajo le minimalen delež porabe energije, okrog dva odstotka, pojasnjuje Žnidaršič: »A napredek pri tehnologiji svetil je izjemen. Sodobna svetila porabijo bistveno manj energije za enako količino svetlobe. Poleg tega je svetloba bolj kakovostna – udobna za oči in ustvarja boljšo razporeditev svetlobe v prostoru.«
Energetski dobičkarji. Čeprav vemo, da je elektrika dragocen in drag energent, neprimeren in celo prepovedan za ogrevanje potratnih stavb, trgovci agresivno prodajajo električne ogrevalne sisteme, opozarja Valenčič:
»Podobno je z ogrevalnimi sistemi na kurilno olje. Trgovci jih vsiljivo prodajajo, čeprav je to prepovedano, dimnikarji pa to spregledajo in ne komplicirajo. Tudi mehansko prezračevanje z vračanjem toplote, ki je nujno za doseganje kakovostnih bivalnih pogojev ob učinkoviti rabi energije, je zaradi zavajajočih trgovcev na slabem glasu. Naivni kupci so dvojno veseli: prvič, ker vgradijo neprimeren, a cenejši sistem (na letni strošek za energente ne pomislijo), in drugič, veselijo se kot ljudski junak, ki naredi nekaj prepovedanega. Nihče se ne zaveda, da s kršenjem zakonodaje ne goljufa države, temveč sebe.«
Togost regulative. Korak v pravo smer bi bil, da bi na nacionalni ravni uveljavili načelo gradnje z maksimalnim zajemom pasivne sončne energije. To so denimo zimski vrtovi, ogrevanje skozi okna, dobra orientacija, našteva Žnidaršič: »Takšna regulativa nič ne stane, samo omogočiti jo je treba. Tako bi zmanjšali porabo energije. A za kaj takega ni bilo posluha ne na lokalni ne na nacionalni ravni.«
Povsem je bila opuščena tudi gradnja malih hidroelektrarn do 15 kilovatov moči, ki delujejo po logiki nekdanjih mlinov in žag, izpostavlja Žnidaršič: »To je škoda, ker prinašajo veliko koristi za uporabnike in za infrastrukturo, saj bi ob poplavah zmanjšale hudourniške učinke.«
Robustno električno omrežje. Pri sončnih elektrarnah so možnosti omejene, opozarja Žnidaršič: »Nekaj malega se sicer dogaja na blokih, a možnosti je premalo. Poleg tega je električno omrežje preveč robustno in ni sposobno pobirati majhnih proizvajalcev.«
Nadzor nad gradnjo. Nadzor pri gradnji je na področju energetskega svetovanja za gospodinjstva pogosto samo pro forma, opozarja Žnidaršič: »Lastniki niso pripravljeni plačati nekoga, da bi posel opravil dobro, ampak samo, da posel opravi in je zadoščeno črki zakona.« Opozarja, da tako pride do novogradenj s katastrofalnimi napakami v gradnji.
Sorodni prispevki
