Zeleno: Direktorji pod hudim pritiskom zaposlenih

V sodelovanju z neodvisnim raziskovalnim podjetjem Workspace Intelligence je v poročilu razkril vse večji pritisk na podjetja, da dajo prednost človeški trajnostnosti.

Večina vodstvenih delavcev, vključno s približno 8 od 10 izvršnimi direktorji, namreč čuti pritisk, da se javno zavežejo k izboljšanju trajnostnosti zaposlenih (82 %), pa tudi strank (78 %), vlagateljev (78 %), partnerjev (77 %) in članov upravnega odbora (77 %).

Vodje ta pritisk v veliki meri sprejemajo

88 % bi jih želelo, da bi bila njihova plača vezana na meritve človeške trajnostnosti, 71 % pa meni, da bi se moralo vodstvo njihovega podjetja spremeniti, če te ne spodbujajo. Približno 3 od 4 vodstvenih delavcev se strinjajo, da je človeška trajnostnost tveganje podjetja, ki ga je treba meriti in spremljati (73 %) ter o tem razpravljati na ravni upravnega odbora (75 %).

Po napovedih bo podjetniška trajnostnost do leta 2030 veliko bolj osredotočena tudi na dobrobit ljudi in organizacij. ESG ne bo zadeval samo okolja, ampak v veliko večji meri tudi odpornost zaposlenih, duševno zdravje in organizacijsko kulturo. Še več bo vlaganj podjetij v dobro počutje zaposlenih, spreminjale se bodo delovne prakse, ESG ocene pa bodo vključevale tudi psihološko varnost.

Podjetja so začela uporabljati tudi KPI-je, ključne kazalnike, kot so fluktuacija, angažiranost in psihološka varnost. Nekatera trajnostnost merijo prek indeksa z angleškim poimenovanjem »human sustainability index« (v prostem prevodu: indeks trajnostnega razvoja človeka).

Generaciji Z bo to zagotovo všeč. Svet in biznis pa stojita na – mladih. Vprašanje je tako le še, kdaj bo ta tema pogosta tudi v razpravah uprav v Sloveniji.

Celotni članek si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija