Trumpove carine in 6 učinkovitih potez Kitajske

Kaj se bo zgodilo, je težko napovedati, a klobčič se je že začel odvijati in zdi se, da ga niti umik carin ne more več zaustaviti.

Prizivno sodišče je že odločilo, da do končne odločitve sklepi Trumpa o carinah veljajo, Čaka se na vrhovno sodišče. 

Kitajska je že ob najavi carin reagirala izrazito ostro z močnimi protiukrepi in s tem Trumpu jasno dala vedeti, da se ne bo podredila. »Kitajska očitno ocenjuje, da je nastopil trenutek, ko lahko nevtralizira svetovno premoč ZDA,« pojasnjuje priznan slovenski ekonomist.

Uvedba carin je, če dobro pomislimo, voda na kitajski mlin. Kitajska ne bo napadala, se bo pa branila. In to je tudi že pokazala.

Kitajska se vzpenja že vsaj 20 let, v tem procesu pa ni iskala konfliktov. Zdaj po ocenah ekonomistov meni, da je, če bodo ZDA hotele igrati na trdo, na to pripravljena. Poiskali smo dejavnike, ki Kitajsko postavljajo v prednostni položaj pred ZDA.

6 najboljših potez Kitajske

1. Omejitev izvoza redkih zemelj.

Te so ključne za visoko tehnologijo. S tem ogroža kritične dele ameriške industrije in povečuje svojo pogajalsko moč.

2. Povračilne carine.

Kitajska je uvedla povračilne carine v višini do 125 odstotkov na širok spekter ameriškega blaga, denimo na avtomobile, agroživila, alkohol in tekstil. Cilj je politični pritisk na ameriške izvoznike in s tem tudi na Trumpovo volilno bazo.

3. Pospešen izvoz v druge države.

Kitajska aktivno išče nove izvozne trge, denimo države ASEAN, v Latinski Ameriki in Afriki. Hkrati povečuje domačo potrošnjo, da bi tako zmanjšala odvisnost od ameriškega trga.

Hkrati z novico o trgovinskem sporazumu med ZDA in Združenim kraljestvom je Kitajska napovedala odpravo sankcij proti več evropskim poslancem, kar je del prizadevanj za oživitev trgovinskih odnosov z Evropsko unijo.

Sankcije so bile uvedene leta 2021 kot odgovor na evropske ukrepe zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic v Xinjiangu. Odprava sankcij je pogoj za nadaljevanje procesa ratifikacije Celovitega sporazuma o naložbah (CAI), ki je bil sklenjen leta 2020, a je zaradi političnih napetosti ostal v mirovanju.

4. Polni žepi ameriških obveznic.

Kitajska ima v lasti več kot 800 milijard USD ameriških obveznic. Če bi začela večje razprodaje, bi to dvignilo obrestne mere in destabiliziralo ameriške finance. Gre sicer bolj za potencialno grožnjo kot za dejanski ukrep, vendar ima ta močan simbolni pomen.

5. Tehnološka in finančna neodvisnost.

Kitajska pospešeno vlaga v domače tehnološke rešitve, denimo v razvoj čipov in umetne inteligence, ter zmanjšuje odvisnost od ameriških tehnologij. Gradi tudi alternativne plačilne in finančne sisteme (kot digitalni juan) za zmanjšanje vpliva ameriškega dolarja.Top of Form

6. Pomoč državam v razvoju.

Trump je ukinil ameriško razvojno pomoč državam v razvoju, kjer so ZDA sicer vedno imele močan položaj. Z geopolitičnega stališča je to zelo neposrečena odločitev. Tam bo mogoče nekaj prihranil, po drugi strani pa bo še dodatno odprl prostor Kitajski, ki je že danes glavna državna partnerica več kot 80 državam sveta.

Poleg tega je glavna posojilodajalka v Afriki, njen vpliv pa se v zadnjem desetletju izrazito krepi tudi v Latinski Ameriki. Kitajci so eden ključnih investitorjev v Braziliji in Argentini; jasno je, da je tako predvsem zaradi dostopa do redkih zemelj.

Celotni članek si lahko preberete v najnovejši številki revije Podjetna Slovenija.