Trgovinsko premirje med EU & ZDA. Z neznankami!

To je po eni strani dobro – ker se s tem končuje trgovinska vojna in ker se je EU očitno uspela izogniti 30 % carinam. Te bi sicer morale stopiti v veljavo že 1. avgusta (skrajni čas za dogovor, torej).

Pri GZS dogovor pozdravljajo, a hkrati opozarjajo na kar neznanke:

»Carinske stopnje za evropsko blago se z novim dogovorom postopoma povečujejo, in sicer z 10 % na 15 %, pri čemer pa GZS pozdravlja, da z včerajšnjim dogovorom predvidoma ne bo prišlo do napovedane možne 30 % carinske stopnje na vse blago iz EU. GZS z vidika slovenskega gospodarstva ocenjuje pozitivno znižanje trenutno visokih carin na evropske avtomobile in avtomobilske dele s 25 % na 15 %; takšno carinsko stopnjo si je izborila tudi Japonska,« pojasnjuje glavni ekonomist in vodja analitske službe pri GZS Bojan Ivanc. 

Po drugi strani pa je dogovor slab, ker so tudi 15 % carine bistveno višje od običajnih. Še v začetku leta so namreč znašale le 3,5 %.

Slabo je tudi zato, ker trenutni dogovor ne vključuje carin na jeklo in aluminij. Za ti dve kovini ostajajo carine pri 50 %. Tudi to bi se lahko v prihodnosti še spremenilo, a zaenkrat je tako, kot je.

Nekaj malih izjem niti ne bo carinjenih, denimo letala in sestavni deli, določene kemikalije, generična zdravila in nekateri kmetijski proizvodi.

GZS opozarja, da trenutno ni zagotovil, da ne bi bile uvedene dodatne sektorske carine na polprevodnike in farmacevtske izdelke. V dveh tednih naj bi bila namreč končana posebna preiskava, ki bo opredelila, ali bodo ZDA uvedle posebno carinsko stopnjo na polprevodnike.

Poleg tega dogovor v praksi še ni oblikovan in podpisan, kar omogoča različne interpretacije doseženega dogovora, še opozarja GZS. Včeraj javno ustno sklenjen dogovor med dvema trgovinskima partnerjema namreč še ni nov trgovinski sporazum, navaja v sporočilu za javnost. Podobno se je namreč zgodilo s carinskim dogovorom z Japonsko, s katero tudi še ni podpisanega formalnega pisnega sporazuma. Zato se v javnosti pojavljajo različne interpretacije glede dogovora, predvsem glede investicij.

Kaj pa vse skupaj pomeni za posamezne evropske države in za podjetnike?

Generalno gledano malo. Nemški ekonomski inštitut IfW Kiel je za Handelsblatt izračunal, da bo nemški BDP manjši za 0,15 odstotka. K sreči tako malo, ker so na 15 odstotkov znižane carine na avtomobile. Še bolje jo bosta po teh ocenah odnesli Francija in Italija, učinek carin na BDP bo zgolj 0,01 in 0,02 odstotka BDP. Učinek na EU kot celoto bo 0,1 odstotka. Za slovenski BDP naj bi to pomenilo približno 100 milijonov evrov izgube.

Če pa pogledamo posamezna podjetja in panoge, jih znajo te carine konkretno udariti. EU se bo očitno reševanja teh podjetij lotila enako, kot se je reševanja podjetij ob koroni – s konkretnimi pomočmi na nacionalni in skupni ravni. Tako je vsaj razumeti premierko Italije Giorgio Meloni, še poročajo Finance.