Slovenska tehnologija na 6000 kilometrih nad oblaki

Slovenija je s 1. januarjem postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (ESA).

Že predlani je bila v okviru ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport oblikovana Slovenska vesoljska pisarna. Njen osrednji namen je pomoč pri vključevanju slovenskih podjetij v vesoljski sektor.

V tem času je bil vzpostavljen vesoljski sektor, ki ga sestavlja že več kot 40 malih in srednjih podjetij, vključuje pa razvojno-raziskovalne institucije ter sodelovanje z institucijami in univerzami.

Ta so uspela prevzeti vodilno vlogo na posameznih nišnih vesoljskih področjih, predvsem na področju opazovanja Zemlje, razvoja inovativnih tehnologij, novih materialov in treh slovenskih satelitov, vključno s satelitom Skylabs Trisat-R, ki predstavlja tudi pomemben evropski dosežek na višini orbite 6000 kilometrov nad Zemljo, so povedali v Vesoljski pisarni.

Promocijsko besedilo

Ali veste, kaj vesoljskega je v Planici?

Na Mednarodnem astronavtskem kongresu (IAC) v Milanu so se slovenska podjetja in institucije, ki delujejo na področju vesoljskih tehnologij, pred kratkim prvič tudi predstavila. »Slovenska podjetja so vključena v vse sektorje,« pravijo v Slovenski vesoljski pisarni (SEP).

Tako je podjetje Dewesoft sodelovalo pri izgradnji nove evropske rakete Ariane 6. Njihove proizvode med drugim najdemo na izstrelišču Ese v Francoski Gvajani ter tudi na zadnji Nasini odpravi Artemis 1, ki je bila izstreljena novembra 2022. Nič manj pa ni pomemben podatek, da sodelovanje z Eso za podjetja in institucije predstavlja pomembno referenco pri pridobivanju drugih komercialnih poslov.

Med uspešnimi komercialnimi posli so izvedene študije »bed rest« (ležanje v postelji) v hipoksičnem okolju Nordijskega centra Planica, ki so na primer zaslužne za prenos Esine človeške centrifuge v Slovenijo. S tem je Planica postala eden od treh raziskovalnih centrov te mednarodne agencije s tovrstno napravo v Evropi. V Planici pa je vzpostavljen eden od raziskovalnih centrov – Esina človeška centrifuga – Evropske vesoljske agencije kot rezultat aktivnosti Instituta Jožefa Stefana na področju raziskav, ki simulirajo adaptacijo fizioloških sistemov na breztežnost (angleško: bed rest studies). V centru je za potrebe raziskav na voljo tudi ena od samo treh človeških centrifug Evropske vesoljske agencije.

Kateri slovenski satelit je pomagal pri požaru na Krasu?

Septembra 2020 sta iz Francoske Gvajane v vesolje poletela prva dva slovenska satelita – Nemo HD (Vesolje.si) in TriSat (Skylabs). Julija 2022 je v vesolje poletel tretji slovenski satelit Trisat-R (Skylabs, UM).

Najbolj inovativen med njimi je satelit Skylabs Trisat-R, ki predstavlja pomemben evropski dosežek v miniaturizaciji vesoljskih tehnologij, ki uspešno deluje tudi v težkih razmerah orbite na višini 6000 kilometrov nad Zemljo. Satelit Nemo HD, ki je eden prvih evropskih satelitov z videom v skoraj realnem času, pa se je izkazal za zelo koristnega pri spopadanju s požarom na Krasu.

V letu 2025 je načrtovana izstrelitev četrtega slovenskega satelita Trisat-S z raketo podjetja ISAR Aerospace z izstrelišče Andøya Spaceport na Norveškem.

6 vesoljskih tehnologij v našem življenju

Mnogi slovenski znanstveniki in raziskovalci so aktivni pri iskanju rešitev, ki so pomembne za zdravje ljudi. »Med njimi digitalni dvojček očesa, neinvazivno merjenje možne tromboze, zobozdravstvo v vesolju, manj invazivno merjenje vitalnih znakov ter njihova obdelava in podobno. Pri tem gre za znanja, ki se razvijajo zaradi potreb astronavtov, uporablja pa se jih tudi v splošni medicini,« naštevajo v Vesoljski pisarni in izpostavijo uporabo vesoljskih tehnologij v naših življenjih.

1. Vesoljske tehnologije v pametnih napravah.

Ena od pomembnih lastnosti vesoljskega sektorja je visoka inovativnost, potrebna zaradi izzivov, ki jih predstavljajo za človeka neugodne razmere v vesolju. Spodbuja pa se tudi prelivanje tega razvoja za bolj vsakdanjo uporabo. Veliko rešitev v tako imenovanih pametnih napravah je bilo tako sprva oblikovanih v okviru vesoljskih programov.

2. Miniaturna kamera v pralnem stroju.

Primer za to je miniaturna kamera, ki jo uporablja slovenski satelit Trisat in se uporablja tudi v pametnem pralnem stroju, ki na podlagi teh posnetkov razločuje perilo po barvi in materialu.

3. Navigacija v telefonih.

Veliko rešitev vesoljske tehnologije se uporablja neposredno. Ena najbolj znanih storitev je navigacija, ki jo vsi uporabljamo v pametnih telefonih. Prikaz točne lokacije je možen zaradi komunikacije z navigacijskim satelitom. Evropska komisija je v sodelovanju z Eso tako razvila napreden komunikacijski sistem Galileo, ki je najbolj natančen satelitski navigacijski sistem na svetu.

4. Čas na bankomatih in borzah.

Pomembna je tudi vloga satelitov pri določanju točnega časa. Bankomati, banke, borzne hiše in mnogi drugi za določanje točnega časa – ki mora biti za vse isti – uporabljajo čas, ki ga določajo sateliti.

5. Slovensko znanje za pametno sidro.

Ena bolj očitnih uporabnih vrednosti vesoljske tehnologije je vremenska napoved. Omogoča jo množica različnih satelitov, ki opazujejo Zemljo. Zaradi hitrega napredka pri obdelavi podatkov in vedno večje množice satelitskih meritev pa se ti podatki zdaj uporabljajo za pametno kmetijstvo, v zavarovalništvu in energetiki.

Podatki omogočajo tudi razvoj številnih novih rešitev, ki jih pogosto razvijajo prav zagonska podjetja. Slovensko podjetje je na primer razvilo rešitev za pametno sidro, ki za svoje delovanje uporablja tudi satelitske podatke.

6. Katalog slovenskega vesoljskega sektorja.

Za krepitev sodelovanja na mednarodnem področju je bil pripravljen tudi katalog slovenskega vesoljskega sektorja v angleškem jeziku. Povezavo najdete na: Slovenia-space-catalogue-2023 (gov.si)

Članek je objavljen v decembrski številki revije Podjetna Slovenija.

  Sorodni prispevki

Pomakni se na vrh