Nafta še malo navzdol, a težko pod 80 USD

ZDA, Izrael in Iran so včeraj dosegli začasno 2-tedensko premirje. Donald Trump je ustavil načrtovane napade na iransko infrastrukturo, Iran pa je obljubil varno odprtje Hormuške ožine za ladijski promet pod nadzorom iranskih oboroženih sil.

Po več kot mesecu dni vidimo luč na koncu tunela. Strokovnjaki napovedujejo, da bi cena nafte v prihodnjih tednih lahko še nekoliko padla, a težko pod 80 USD/sod.

Saul Kavonic, vodja energetskih raziskav pri MST Marquee (Sydney):

»Premirje omogoča sproščanje dela tankerjev iz Hormuške ožine in olajšanje pritiska na trge v maju. Cene nafte bi lahko v naslednjih tednih padle še za dodatnih 10–15 % (Brent proti 80–85 USD/sod), če se promet res normalizira. Kljub temu pričakujemo, da bodo cene ostale višje od predvojnih ravni še več mesecev zaradi poškodovane infrastrukture in zamud v dobavnih verigah.«

Tim Waterer, glavni tržni analitik pri KCM Trade:

»Vzdušje je previdno optimistično, a ne evforično. Če se bo promet skozi Hormuško ožino res normaliziral, lahko Brent v naslednjih 2–4 tednih pade še za 8–12 % proti območju 82–88 USD/sod. Vendar cene verjetno ne bodo padle pod 80 USD v kratkem roku zaradi poškodovane infrastrukture in zamud v dobavnih verigah. Če premirje ne bo preraslo v trajni dogovor, se lahko šok hitro ponovi in cene vrnejo nad 110 USD.«

In kaj to pomeni za slovenska podjetja?

Kratkoročno olajšanje pri stroških energije in logistike je dobrodošlo, a gre zgolj za premirje, ne za mir.

Bližnji vzhod: 2-tedensko premirje, v katerem vsi slavijo zmago

To je edina vojna v zadnjem času, v kateri vsi igralci razglašajo zmago: Trump jo predstavlja kot uspeh ameriške moči, Iran kot obrambo suverenosti, trgi pa z olajšanjem. Cene nafte so namreč takoj padle za več kot 10 %, borze pa poskočile.

Dr. Ali Vaez, direktor Iran Project pri International Crisis Group: »To 2-tedensko premirje je predvsem dihalna vaja za vse strani. Odprlo je Hormuško ožino in preprečilo takojšnjo katastrofo na energetskih trgih, a ne rešuje nobenega strukturnega problema, niti iranskega jedrskega vprašanja niti regionalnih ambicij.

Če v naslednjih 14 dneh ne pride do resnih pogajanj o trajnem dogovoru, se tveganje ponovne eskalacije zelo hitro vrne.«

Vzdušje tako ostaja napeto. Nekateri ameriški kongresniki (tudi del republikancev) so sicer še pred razglasitvijo premirja pozvali k aktivaciji 25. amandmaja in začasni odstranitvi Trumpa s položaja zaradi njegovih ostrih izjav.

Kitajska pa je prek vplivnega komentatorja in nekdanjega diplomata Victorja Zhikai Gao (podpredsednika Centra za Kitajsko in globalizacijo) jasno sporočila, da bi uporaba jedrskega orožja s strani Izraela pomenila konec Izraela kot države.

Tudi Iran sporoča, da vojna še ni končana

Iranski vrhovni svet za nacionalno varnost je v uradni izjavi poudaril, da sprejem premirja ne pomeni konca vojne. Iran še vedno zahteva izpolnitev svojega 10-točkovnega načrta (med drugim dvig sankcij, umik ameriških sil iz regije, priznanje iranskega nadzora nad Hormuško ožino) in si pridržuje pravico do odločnega odgovora, če premirje ne bo spoštovano.

  Preberite tudi
Iz posebnih izdaj
Pomakni se na vrh