Milijarda stroška zaradi bolniških – četudi ljudje ne goljufajo!

Vprašanje, kaj ugotavljajo zdravstveni nadzori, zato ni več zgolj stvar Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ali zdravstvene politike. Je vprašanje konkurenčnosti podjetij.

Bolniške odsotnosti pod lupo: zlorabe so mit!

Največ pozornosti je v zadnjem letu usmerjene v nadzor bolniških odsotnosti. ZZZS je okrepil tako imenovane laične nadzore, s katerimi preverja, ali zaposleni spoštujejo navodila zdravnika med začasno odsotnostjo od dela.

Najpogostejša ugotovitev? Zavarovanec ni doma oziroma ne ravna skladno z režimom gibanja, ki mu ga je določil zdravnik. Toda podatki kažejo nekaj zanimivega: čeprav število nadzorov hitro narašča, je potrjenih kršitev razmeroma malo. To pomeni, da je večina bolniških odsotnosti še vedno posledica dejanskih zdravstvenih razlogov, ne zlorab.

Za podjetja je to pomembno sporočilo. Pretirano poenostavljanje, da so bolniške predvsem »goljufije«, lahko vodi v napačne kadrovske odločitve in slabšo organizacijsko kulturo. Bolj smiselno vprašanje je: kako zmanjšati dolgotrajne odsotnosti in hkrati ohraniti zaupanje zaposlenih?

Nova pravila: bolniška se ne more več urejati za nazaj

Letos so začela veljati strožja pravila. Zaposleni mora zdravniku odsotnost praviloma sporočiti isti ali najpozneje naslednji dan, osebni zdravnik pa bolniškega staleža ne more več odpirati za daljše obdobje za nazaj, razen v izjemnih primerih.

Pomembna novost za podjetja je tudi pregled pri zdravniku najpozneje četrti dan odsotnosti, če se bolniška nadaljuje. Namen sprememb je zmanjšati zlorabe, izboljšati preglednost in omogočiti hitrejše ukrepanje.

Za kadrovske službe in vodje to pomeni več predvidljivosti, pa tudi več odgovornosti pri komunikaciji z zaposlenimi. Največja napaka bo, če bodo podjetja nova pravila razumela predvsem kot represijo. V praksi so bolj uporabna kot mehanizem zgodnjega odziva.

Celotni članek si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija.