Kaj pa koalicija »2 levi – 2 desni«?

Če misli resno, potem obstaja koalicija s 50 oziroma 52 sedeži (če prištejemo še poslanca obeh narodnosti), ki se zaradi ideoloških razlogov ne zdi najbolj verjetna. A v razmerah, ko v svetu vlada negotovost in ko potrebujemo vlado, ki mora biti razvojna tudi v gospodarskem smislu, bi bila to vsekakor lahko državotvorna poteza.

To je koalicija: GS+SD+NSi-SLS-Fokus+Demokrati. Levica-Vesna bi v tem primeru ostala v opoziciji, kar bi olajšalo pripravo razvojnega gospodarskega programa. Gibanje Svoboda bi v tem primeru pokazalo čezideološko širino, hkrati pa bi lahko oziroma bi moralo izbrati drugačno gospodarsko politiko kot v prejšnji vladi.

A Robert Golob je včeraj že omenjal razvojno koalicijo.

SD z Matjažem Hanom je od levosredinskih strank ta hip najbrž najbližje reformam, ki bi koristile gospodarstvu. Demokrati z Anžetom Logarjem bi v praksi pokazali sodelovanje, hkrati pa bi Logar lahko našel svoje mesto v vladi.

NSi se zdi še najdlje od te koalicije, a če hoče pomagati delovnim ljudem, obrtnikom, kmetom in normirancem, kot trdi njen prvak Jernej Vrtovec, to lahko stori najbolje, če se za to izpogaja v koalicijski pogodbi in nato v vladi. Predvsem pa Levica-Vesna ne bi zavirala za gospodarstvo pomembnih ukrepov.

Če odmislimo slovenske ideološke spore, bi bila to povsem smiselna koalicija, ki bi z 52 sedeži lahko vladala dokaj udobno. Če bi ji uspelo izpeljati dobre gospodarske ukrepe, bi v postavi 2 levi – 2 desni lahko omogočila tudi pogoje za boljšo blaginjo prebivalcev Slovenije,

Prof. dr. Igorju Lukšiču iz ljubljanske Fakultete za družbene vede, izkušenemu politiku in nekdanjemu ministru smo zastavili vprašanje, ali bi bila ta koalicija najboljša za gospodarstvo in blaginjo.

Tudi to je ena od možnosti, pravi:

»Levica je bila v prejšnjem mandatu pogosto nepredvidljiv in za del gospodarstva moteč faktor, predvsem zaradi hitrih in slabo premišljenih posegov.«

Toda vsaka vlada, ki jo bomo dobili, ne glede na sestavo, bo dobra, je prepričan Lukšič. Ob bistveno manjši podpori v parlamentu, ko jo ima trenutna, tudi Levica ne bo več moteči faktor, je prepričan Lukšič.

Ključno vprašanje prihodnje vlade po njegovem ni zgolj sestava, ampak način odločanja:

»Nova vlada bi morala pri ključnih razvojnih vprašanjih doseči soglasje tudi z največjo opozicijsko stranko,« meni.

Dodaja, da so prav pri davkih in razvoju potrebne stabilne, dolgoročne odločitve, ki presegajo en mandat.

Pri tem opozarja, da bi morali več pozornosti nameniti akterjem, ki razmišljajo dolgoročno, denimo podjetjem z razvojnimi ambicijami, institucijam znanja in stabilnemu poslovnemu okolju.

Treba je jasno opredeliti, kaj so dolgoročne prednosti Slovenije, in politike prilagoditi temu cilju, pravi.

»Vsaka vlada, ki jo bomo dobili, ima potencial, da deluje bolje – vprašanje pa je, ali bo znala oblikovati širši razvojni konsenz in se izogniti hitrim, nepremišljenim potezam,« sklene Igor Lukšič.