Prometna ozka grla: kaj lahko storimo v treh letih?

Ogrin poudarja, da železnice ne moremo zgraditi niti v petih niti v desetih letih: »Lahko pa v treh letih vsaj na najbolj prometnih linijah uredimo učinkovit prevoz.« Prav tako meni, da bi lahko bolje obvladovali delovne in dnevne migracije, a smo od takšnih rešitev še svetlobna leta daleč.

Na ministrstvu se ukvarjajo s tem, kako bi zmanjšali število vozil na cestah, denimo z javnim potniškim prometom, s sopotništvom ali delom od doma, je povedala ministrica: »Letos maja je Dars opozoril na nekaj dni, ki so bili še posebej prometno obremenjeni zaradi počitnic v Avstriji. Takrat je vlada ministrstva pozvala, naj za te dni – seveda za tiste, ki lahko – organizirajo delo od doma. To se je takrat na avtocestah kar dobro poznalo.«

»Že včeraj bi bilo prepozno.«

Že danes namreč vemo, da bodo prometni tokovi rasli hitreje, kot jih trenutna slovenska politika iz naslova razvoja javnega prometa rešuje, je opozoril dr. Matej Ogrin, izredni profesor na oddelku za geografijo na ljubljanski filozofski fakulteti, v televizijski oddaji Marcel:

 To pomeni, da kratkoročnih in srednjeročnih rešitev sploh nimamo.«

Pri prometnih ozkih grlih smo zamudili vsaj 10 let, je kritičen tudi Ficko. Na vprašanje, kdaj bi bil naslednji najboljši čas, odgovarja, da bi bili prepozni že včeraj. V resnici je stanje zelo, zelo slabo. Nimamo možnosti, da bi bilo v naslednjih petih letih bolje, se strinja Ogrin:

Avtoceste bomo prenavljali ob odprtem prometnem toku.«

Sicer nas pred izboljšanjem čakajo še bolj kaotične razmere. Morebitna nadgradnja bo, logično, terjala še več zastojev, na kar je v oddaji Marcel opozorila tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Zavedati pa se moramo, da bo to slej ko prej treba začeti reševati. Šele ko se bodo projekti enkrat začeli, bodo namreč lahko tudi končani. Dokler bomo samo čakali, pa se bodo razmere samo poslabševale.

Celotni članek si lahko preberete v septembrski številki revije Podjetna Slovenija.