Največji izzivi za evropski trg elektrike šele prihajajo

»Iranska kriza je povzročila večjo volatilnost, vendar se cena elektrike še vedno giblje okoli 100 evrov za megavatno uro oziroma nekoliko nad to ravnjo,«

pojasnjuje Paravan. Po njegovih besedah je bil največji pretres posledica vojne v Ukrajini, ko je bilo porušeno ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem po zemeljskem plinu.

Toda precej pomembnejše od kratkoročnih geopolitičnih pretresov bo dogajanje v prihodnjem desetletju. Evropska unija pospešuje elektrifikacijo gospodarstva, saj želi zmanjšati odvisnost od uvoženih fosilnih goriv in okrepiti energetsko neodvisnost.

»Elektrifikacija je neizbežna. To je edina rešitev za Evropo,«

poudarja Paravan. Prehod po njegovem mnenju ne bo enostaven. Zahteval bo velika vlaganja, prinesel nove stroške in različne učinke za podjetja – za nekatera bo pomenil razvojno priložnost, za druga precejšnje prilagoditve.

Dodatne izzive prinaša tudi hiter razvoj umetne inteligence in podatkovnih centrov, ki bodo potrebovali vse več električne energije. To ne pomeni nove energetske krize, opozarja sogovornik, bo pa zahtevalo pospešen razvoj proizvodnih zmogljivosti in elektroenergetske infrastrukture.

Nazoren je primer novega podatkovnega centra Panteon na Hrvaškem. Njegova poraba električne energije bo po Paravanovih besedah primerljiva z dvakratnikom količine elektrike, ki jo Hrvaška danes uvozi iz Nuklearne elektrarne Krško. Takšni projekti kažejo, kako hitro bodo potrebe po električni energiji rasle in zakaj bo zagotavljanje zanesljive oskrbe postalo eno ključnih razvojnih vprašanj evropskega gospodarstva.

Intervju z Dejanom Paravanom si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija.