Ferfila o Trumpovem ‘pokru’ z volivci: Ve, da bo izgubil

Z Bogomilom Ferfilo smo se pogovarjali, ali gre (tudi) za poker z ameriškimi volivci pred bližajočimi se vmesnimi volitvami. Se lahko jeza Američanov zaradi visokih cen nafte izkaže za odločilno?

Kot smo lahko v tem tednu na lastni koži občutili tudi v Sloveniji, gredo cene zaradi vojnih razmer na Bližnjem vzhodu v nebo. Iran je pač ena ključnih naftnih točk, skozi Hormuško ožino, ob kateri leži, gre kar okoli 20-odstotkov svetovne nafte. In ker višja cena nafte pomeni dražje gorivo, kar prinaša višjo inflacijo in z njo nezadovoljne volivce, se vprašanje o vplivu letošnjih (3. november) vmesnih kongresnih volitev v ZDA na Trumpove poteze v zvezi z vojno ponuja samo po sebi.

Za misliti dajejo tudi zadnje Trumpove izjave o koncu vojne z Iranom, kar je slednji sicer zanikal, a odprl Hormuško ožino. Četudi le za neameriške in neizraelske ladje, ki ne podpirajo vojaških akcij proti Iranu. Vse skupaj je že prineslo določeno olajšanje na trgu, cene nafte so (začasno?) padle.

Trump bi miril trge in grozil Iranu

»Trumpove izjave so vedno dvolične. Po eni strani skuša umiriti trge, ameriške volivce, po drugi strani pa grozi Iranu. Če pogledamo zgodovino, je Iran vedno ponujal roko Ameriki, (Barack, op. p.) Obama jo je sprejel, podpisali so sporazum. Trump ga je bolj kot zaradi Irana prekinil, ker ni maral Obame,« je o Trumpovi ‘igri’ začel razlagati Bogomil Ferfila in se navezal na še enega pomembnega igralca: 

»Potem je tu še Izrael, ki je s svojo vlado vedno skušal premamiti Ameriko v boj z Iranom. Ampak noben predsednik razen Trumpa tega ni sprejel. Trump se zaveda, da ga je (Benjamin) Netanyahu, s katerim je povezan, malce zmamil v vojno. Zato se zdaj mogoče poskuša malce distancirati.«

Kot nadalje razmišlja ugledni slovenski univerzitetni profesor raziskovalec in publicist, imata Trump in Netanyahu različne interese v skupnem konfliktu z Iranom. Izrael bi ga zrušil do tal, Trump si naftno infrastrukturo želi obdržati, saj je vseeno poslovnež. »Zanima ga možnost, da bi vstopile ameriške naftne družbe, zato sta se z Netanyahujem malce razšla, ko je ta uničil določeno iransko infrastrukturo, ki jo Trump želi ohraniti. In potem poslovati z Iranom,« je pristavil Ferfila.

Bolj ključen pritisk zaveznikov

Čeprav cene energentov in inflacija lahko vplivajo na razpoloženje ameriških volivcev, si Donald Trump po Ferfilovem mnenju ne beli preveč glave, ali bo razplet dogodkov na Bližnjem vzhodu in s tem povezane gospodarske posledice ključen dejavnik na vmesnih kongresnih volitvah.

»Vmesne volitve aktualni predsednik oziroma njegova stranka praviloma vedno izgubi. Trump se torej zaveda, da jih bo verjetno izgubil. Američani imajo radi uravnoteženje izvršne oblasti, da predsednik nima preveč pooblastil. Tako ima zelo redko predsednik premoč tudi v obeh domovih kongresa,« je pojasnil Ferfila in poudaril:

»Bolj ključno se mi zdi to, da nanj pritiskajo vsi zavezniki, naj konča vojno, ker gredo cene gor. Inflacija je povsod, ne samo v Ameriki. Pritiskata Južna Koreja in Japonska, ki sta najtesnejša zaveznika v Aziji, kjer jih Trump nima veliko. Pritiska zahodna Evropa. Ti pritiski so zelo močni.«

Donaldu Trumpu se sicer lahko zgodi, da bo izgubil oba domova, kar bi v teoriji pomenilo, da bi bila njegova moč za sprejemanje odločitev bistveno manjša. »Ampak Trump v zvezi z vojno vse ureja s predsedniškimi dekreti. Ti sicer delujejo, se pa je treba zavedati, da so kratkotrajni. Naslednji predsednik jih lahko čez dve leti v celoti uniči, kot jih je Trump po (Joeju) Bidnu. Ampak Trumpa to ne zanima, ker ve, da ne more dobiti tretjega mandata. Za to ni možnosti, ker bi za to bilo treba spremeniti nekaj členov ameriške ustave, česar Trump ne more narediti,« je zaključil Bogomil Ferfila.