Še pred nekaj leti je bilo delo na daljavo sredi oceana predvsem draga in tehnično zahtevna izjema. Danes satelitski internet omogoča videoklice, delo v oblaku in dostop do poslovnih sistemov tudi daleč od obale. Spreminja se zato tudi notranjost jaht: delovna miza postaja skoraj tako pomembna kot udoben salon.
Blog
Starlink je pisarno preselil na morje
Do leta 2030 bo vsak četrti delovno aktivni tujec. Slovenija nima več veliko izbire.
Slovenska podjetja že danes težko najdejo ustrezne kadre. Največje kadrovske primanjkljaje beležijo v poslovanju z nepremičninami, gostinstvu, gradbeništvu in prevozništvu. Nekoliko več kot polovica delodajalcev pričakuje, da se bodo s podobnimi izzivi soočali tudi v prihodnje. To ni več kratkoročen problem posameznih podjetij. Demografski trendi kažejo, da bo pritisk na trg dela v prihodnjih letih le še naraščal.
Zakaj med najboljšimi slovenskimi podjetji izginjajo IT podjetja?
Letošnja lestvica Top 500 slovenskih malih in srednjih podjetij, ki je bila v začetku avgusta objavljena reviji Podjetna Slovenija, prinaša zanimiv vpogled v strukturo slovenskega gospodarstva. Čeprav veliko govorimo o digitalizaciji in umetni inteligenci, med najuspešnejšimi podjetji še vedno prepričljivo prevladuje industrija.
Evropske obrambne milijarde: priložnost je v nišnih tehnologijah & specialnih rešitvah
Evropa pospešeno povečuje vlaganja v obrambo, pri čemer ne gre več le za nakup vojaške opreme, temveč tudi za razvoj novih tehnologij, umetne inteligence, kibernetske varnosti in vesoljskih zmogljivosti. Za slovenska podjetja se odpirajo nove poslovne priložnosti, vendar predvsem na področjih z visoko dodano vrednostjo.
Nemci niso kupili le podjetja. Kupili so dostop do 30–40 trgov.
Ko je nemška skupina Mehler Vario System prevzela slovensko Uni&Formo, ni iskala zgolj proizvodnih zmogljivosti ali novih zaposlenih. Kupila je precej več.
Top 500 MSP: Zakaj je letošnji prvak na lestvici največja uganka?
Na vrhu letošnje lestvice Top 500 slovenskih malih in srednjih podjetij je podjetje Pipistrel. Z 52 milijoni evrov EBITDA je ustvarilo kar 2,7-krat višji rezultat od drugouvrščenih NLB Skladov, prihodke pa povečalo na približno 80 milijonov evrov.
36 % rast v letu dni: kaj se skriva za rekordom slovenskih delnic?
Medtem ko svetovni finančni trgi spremljajo predvsem umetno inteligenco, tehnološke velikane in vprašanje vzdržnosti visokih vrednotenj, pozornost vlagateljev ostaja usmerjena tudi v podjetja z dokazanim poslovanjem in stabilnimi denarnimi tokovi.
LOGAR: »Moja želja je, da bi bila razvojna kapica 2-kratnik povprečne plače.«
Minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar napoveduje, da želi razvojno kapico v prihodnje postopoma znižati na dvakratnik povprečne bruto plače. Po njegovih besedah trenutne javne finance takšne rešitve še ne omogočajo, vidi pa jo kot cilj prihodnje davčne reforme.
»Moja želja je, da bi bila razvojna kapica dvakratnik povprečne plače.«
Kako se bo minister Anže Logar spopadel z birokracijo?
Kdaj bi lahko znižali prag razvojne kapice?
Ali bo odstopil, če bo premier kdaj neupravičeno kritiziral Skok?
Birokracija lahko končno ceno gradnje dvigne za 20 %!
Dolgotrajni postopki, nepredvidljivo okolje in prevelika odvisnost od najnižje cene pri izbiri izvajalcev po besedah Roka Cajzka pomembno vplivajo na stroške gradnje v Sloveniji. Vodja Skupine GIC opozarja, da bi lahko hitrejši in bolj transparentni postopki znižali stroške ter povečali predvidljivost projektov.